zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Predsednik Florjančič na posvetu pri predsedniku Pahorju za delovanje v dobrobit vseh državljanov

datum: 13.10.2020
vir: Vrhovno sodišče

"Predlagam, da vzpostavimo sprejemljive poti in načine medsebojnega komuniciranja, saj nekatere današnje ugotovitve kažejo, da smo v odnosih med vejami oblasti po nepotrebnem zašli v relacije, ki naše skupno delo otežujejo," je na današnjem posvetu na temo Načelo delitve oblasti – (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje pri predsedniku Republike Slovenije dejal predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič.

 

Kot je na posvetu, ki so se ga udeležili tudi najvišji predstavniki drugih dveh vej oblasti, poudaril predsednik Florjančič, se bo s sprejemljivejšim načinom komuniciranja delo vseh treh vej oblasti in tudi drugih institucij državnega sistema uspešno nadgrajevalo, ne pa spodjedalo njegovih temeljev. “Kajti tri veje oblasti niso država vsaka zase, ampak smo ustavno vzpostavljeni in določeni, da skupno delujemo za korist vseh ljudi v naši skupni domovini,” je izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča in med drugim izrazil še upanje, da bo imel današnji posvet na najvišji ravni pozitivne učinke tako na medsebojne odnose med tremi vejami oblasti kot tudi na delovanje države kot celote, ki je v prvi vrsti namenjeno dobrobiti državljanov.

Predsednik Florjančič je med drugim izpostavil, da imamo v 3. členu slovenske Ustave jasno opredeljeno tako delitev oblasti kot tudi določbo o suverenosti ljudstva, v nadaljevanju svojega nastopa pa opozoril tudi na nekatera ravnanja drugih dveh vej oblasti, ki se jih v sodstvu ocenjuje kot problematična ali nesprejemljiva. Tako je omenil dobro znano odklonilno stališče sodstva do ustanovitve parlamentarne komisije, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost - tudi sodnikov - v zvezi z odločitvami, sprejetimi v konkretnih sodnih postopkih.

Spomnil je, da je Evropska komisija to odločitev Državnega zbora umestila na začetek svojega poročila o stanju pravne države v naši državi v zvezi z vprašanjem neodvisnosti sodstva, čeprav je bilo predstavnikom komisije znano, da Ustavno sodišče v tej zadevi še ni sprejelo končne odločitve. “Mar ne bi bilo mogoče iskati in najti druge poti za pridobitev odgovorov, ki jih zakonodajna veja potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, ne da bi se pod vprašaj postavljalo imuniteto sodnikov, zapisano tudi v slovenski Ustavi,” se je ob tem vprašal predsednik Vrhovnega sodišča.

Po njegovih besedah si je težko razložiti tudi nekatere odločitve Državnega zbora, ko denimo ob predlogih za najvišja sodniška mesta v sodnem sistemu, v tem primeru za vrhovnega sodnika, zavrne kandidata, ki ga je po zahtevni in strokovni proceduri za to mesto predlagal Sodni svet. Res je, da so poslanci pri svojih odločitvah povsem samostojni in nivo vezani na kakšna navodila, a bi morali pri tem hkrati preverjati tudi, ali morda ne posegajo v ustavno opredeljene položaje drugih vej oblasti, je dejal predsednik Florjančič in se ob tem še vprašal, kako naj sodstvo na tak način vodi kakovostno kadrovsko politiko - ali pa naj jo kreira kar Državni zbor?

Dotaknil se je tudi nekaterih ravnanj izvršilne veje oblasti, pri katerih je po njegovih besedah večkrat mogoče zaznati podcenjevalen, pokroviteljski ali kako drugače neprimeren odnos do sodne veje oblasti. Pri tem ne gre toliko za relacije z ministrstvom za pravosodje, pač pa za odnos do drugih področij delovanja izvršilne veje oblasti, je dejal predsednik Vrhovnega sodišča in ob tem spomnil na komunikacijo zunanjega ministrstva s pristojnimi organi Evropske komisije v zvezi s pripravo nedavno izdanega poročila o stanju pravne države v državah EU. Ocena zunanjega ministrstva je bila namreč podana brez predhodnega usklajevanja z ostalimi deležniki, predvsem pa ta ocena ne odraža dejanskega stanja v sodstvu, saj ne temelji na realnih podatkih. Kako so vrednost teh ocen sprejeli na Evropski komisiji, pa je razvidno iz njihovega končnega poročila, v katerem omenjena ocena ni bila upoštevana, je spomnil predsednik Vrhovnega sodišča.

Neprimeren odnos nekaterih predstavnikov izvršilne veje oblasti do sodne veje pa se kaže tudi v javnem etiketiranju, omalovaževanju ali celo žaljenju sodnikov in s tem sodne veje oblasti, je še opozoril predsednik Florjančič in poudaril, da sodstvo ne pristaja na tak način javne komunikacije. “Čeprav lahko kritika napak in pomanjkljivosti katerekoli institucije pomembno prispeva k izboljšanju njenega delovanja, se vendarle sprašujemo, ali res ni mogoče poiskati drugih vzvodov za medsebojno komunikacijo,” je izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča in si ob tem še zaželel, da bi več pozornosti tako pri predstavnikih drugih vej oblasti kot v javnosti dobili tudi nedvomno dobri rezultati sodstva, prepoznani tudi v mednarodnem prostoru.

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Pri sojenju je naglica zločinska.
In iudicando criminosa est celeritas.