zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Na naših spletnih straneh uporabljamo naslednje vrste piškotkov:
  • Sejni piškotki (sodisce_utf8): služijo za shranjevanje začasnih informacij.
  • Google Analytics (__utma, __utmb, __utmc, __utmz, __utmv):služijo za anonimno zbiranje podatkov in poročanje o uporabi spletišča brez prepoznavanja posameznih obiskovalcev.
  • hideECLI : piškotek beleži, ali se pri dokumentih sodne prakse prikazuje identifikator ECLI.
  • __stid, __uset: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, ki doda možnost uporabe družbenih omrežij.
  • UID, UIDR: te piškotke nastavi vtičnik iz sharethis.com, in so povezani s scorecardresearch.com ki meri število uporabnikov sharethis.com vtičnika.
  • important-automatic, important-stuff-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikaza pomembnih sporočil.
  • help-show: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja pomoči.
  • system-messages-seen: piškotek zabeleži izbiro glede samodejnega prikazovanja sistemskim obvestil.
  • YouTube (PREF, VISITOR_INFO1_LIVE, YSC,..): služjo za beleženje stastisike ogledov, za sledenje preferenc uporabnikov in za razvrščanje oglasov povezanih z YouTube posnetki.
  • Google prevodi (PREF): služjo za beleženje, kako se vtičnik uporablja.


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Pomanjkljivo obrazložena karantenska odločba ne more učinkovati

datum: 09.09.2020
vir: Vrhovno sodišče

Upravno sodišče je nedavno odločilo, da morajo biti pri izdaji odločb o karanteni odločilna dejstva, na podlagi katerih je kasneje ta izdana, navedena že v predlogu za izdajo odločbe. Če posameznik uveljavlja katero izmed izjem iz Odloka, mora organ dejstva presojati in jih ustrezno obrazložiti, še posebej, če šteje, da posameznik ne sodi pod izjeme 10. člena Odloka.

Odločitev Upravnega sodišča se nanaša na upravni spor zaradi ukrepa odrejene karantene, ki jo je tožnik prejel s strani Ministrstva za zdravje in je del ukrepov za preprečitev oziroma zamejitev prenosa okužbe z novim korona virusom COVID-19. Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek.

Na podlagi Ustave RS ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne, pri čemer se sme ta pravica omejiti z zakonom, če je to potrebno, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni. Tovrsten poseg mora biti ustrezno obrazložen na način, da je razloge, ki so organ vodili pri odločanju, mogoče preveriti in tudi preizkusiti. To pomeni, da ima država pravico, iz razloga javnega interesa, ukrep karantene opredeliti kot pomembnejšega od pravice do svobode gibanja posameznika, vendar mora to storiti na predpisan način, z ustrezno obrazložitvijo izdane odločbe ter dejstvi in dokazi, ki utemeljujejo izdajo ukrepa in opravičujejo omejitev ustavno varovanih pravic ter so nujni za poseg v tovrstno pravico, z namenom preprečitve širjenja nalezljive bolezni. Pri tem mora med izrečenim ukrepom in javnim interesom obstajati ustrezna sorazmernost ukrepa.

V konkretni zadevi je sodišče ugotovilo, da ne iz izreka in ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije in ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena država in iz katerih razlogov je tožniku odrejena karantena. Zgolj navedba predpisov in splošna navedba o razglasitvi pandemije s strani Svetovne zdravstvene organizacije ne zadostuje, saj ne vsebuje obrazložitve glede konkretnega posameznika, ki je obravnavan in je brez zakonskih določil, ki bi stranki omogočile pravico do obrambe, sodišču pa kontrolo, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis. V primeru odsotnosti obrazložitve in navedbe dejstev in dokazov, ki utemeljujejo izdajo odločbe, stranka v postopku nima možnosti podati izjave o upoštevanih dejstvih in tudi ni seznanjena z razlogi, zaradi katerih se je pristojni organ odločil, da karantensko odločbo izda.

Zaradi morebitnega nadaljevanja postopka in drugih istovrstnih postopkov sodišče pripominja, da mora organ, če posameznik uveljavlja katero izmed izjem iz Odloka, takšna dejstva presojati in jih ustrezno obrazložiti, še posebej, če šteje, da posameznik ne sodi pod izjeme 10. člena Odloka.

Sodišče nadalje pripominja, da glede na to, da karanteno, na podlagi predloga Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, odredi minister za zdravje po tem, ko policist na mejnem prehodu ob vstopu posameznika v Republiko Slovenijo vzame podatke in jih posreduje predstavnikom Ministrstva za zdravje, morajo biti odločilna dejstva, na podlagi katerih je kasneje izdana odločba o karanteni, zavedena že v predlogu za izdajo odločbe.

Sodba II U 261-2020 (zapis PDF)

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Sam namen zagrešiti tatvino ne napravi tatu.
Sola cogitatio furti faciendi non facit furem.