Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodni postopki

Prenos pozitivnih praks namenjen boljšemu poslovanju

12.12.2019 / Vrhovno sodišče

V organizaciji Vrhovnega sodišča RS je danes na Brdu pri Kranju potekala že deseta, jubilejna Konferenca dobrih praks v sodstvu. Predavatelji na konferenci so na osnovi konkretnih primerov prenove poslovnih procesov in inovativnih pristopov k organizaciji dela tudi letos predstavili svoja prizadevanja za učinkovitejše in uspešnejše poslovanje sodišč ter teme, povezane s kakovostjo poslovanja sodišč.

Uvodoma je udeležence konference nagovoril predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič, ki je izpostavil, da že sama konferenca predstavlja dobro prakso, ki sodnike in sodno osebje povezuje v iskanju novih rešitev za boljšo organizacijo dela in učinkovitejše vodenje sodnih postopkov. "Pozorni moramo biti na kritike, da lahko v njih prepoznamo, kje je potreben nov pristop oz. iskanje boljših rešitev, enako pomembna pa je tudi sposobnost samokritike, ki lahko prav tako prinese dobre rezultate," je opozoril predsednik Vrhovnega sodišča in dodal, da je lahko takšna odprtost sodstva do vsega inovativnega pripeljala tudi do projekta Izboljšanja kakovosti sodstva (IKS), ki je nedavno prejel prestižno mednarodno nagrado Kristalna tehtnica sodstva.

konf_dobrih_praks_2019.jpg

Po besedah predsednika Florjančiča je projekt sicer vzbudil več zanimanja v tujini kot v domovini, poleg številnih nagrad in priznanj pa so začela na Vrhovno sodišče prihajati tudi povabila za predstavitev projekta IKS v nekaterih evropskih državah, denimo v Franciji in na Češkem. Predsednik Vrhovnega sodišča je dal ob tem še pobudo za odprtje konference za tuje dobre sodne prakse, med drugim pa se je še vprašal, ali dobro prakso predstavlja tudi iskanje čim boljšega sodelovanja z drugima vejama oblasti. Zagotovo je kot pozitivno prakso mogoče razumeti javno tribuno o temeljih pravne države, ki so jo na pobudo Vrhovnega sodišča septembra pripravili v Državnem zboru, primer povsem nasprotne prakse pa predstavlja parlamentarna komisija, ki naj bi ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, tudi sodnikov, je ocenil predsednik Florjančič.

Uvodni del konference je bil namenjen pregledu vseh preteklih konferenc in predstavljenih vsebin, ki ga je pripravil vodja Službe za razvoj sodne uprave pri Vrhovnem sodišču mag. Jaša Vrabec. Skušal je poiskati nekaj skupnih točk vseh, skoraj 80 predavanj na minulih devetih konferencah in kot eno pomembnejših področij izpostavil digitalizacijo in posledične spremembe v poslovnih procesih in organizaciji dela na sodiščih.

Predstavili novoustanovljeno Službo za podporo oškodovancem

Največ časa v prvem sklopu konference je bilo namenjenega razpravi o vlogi vodstev sodišč in zaposlenih pri spodbujanju razvoja in dobrega upravljanja, v kateri so sodelovali predsedniki treh okrožnih in enega okrajnega sodišča. Sledila je predstavitev t.i. fast-track kazenskega postopka na Okrožnem sodišču v Kopru, ki ga je pripravila tamkajšnja sodnica Nataša Tomazini Tonejc. Vodja izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru Jasmina Obrovnik Gril in dr. Andrej Ekart z Okrožnega sodišča v Mariboru pa sta predstavila rezultate optimizacije poslovnih procesov v izvršbi in sodelovanje s Centri za socialno delo.

V drugem delu konference sta Lidija Kolonić Hočevar in Anja Slak z Okrožnega sodišča v Ljubljani predstavili novoustanovljeno Službo za podporo oškodovancem, ki je izjemno pomembna za celovito obravnavo oškodovancev in nudenje različnih vrst pomoči in podpore, ki jo potrebujejo oškodovanci v kazenskih postopkih. Udeleženci tokratne Konference dobrih praks so se lahko med drugim seznanili tudi s primerom dobrega medinstitucionalnega sodelovanja pri spremembah zakonodaje, ki ga je kot vodja delovne skupine Vrhovnega sodišča za implementacijo Družinskega zakonika predstavila vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel. Med več kot desetimi predavatelji na letošnji konferenci je bilo sicer tudi nekaj zunanjih gostov, največ pozornosti pa je verjetno požel predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin, ki je spregovoril o izzivih vodenja velike organizacije, o zaupanju, tehnologiji v nogometu in o pravu.