Pozornost sodstva namenjena specializiranim kazenskim zadevam, Družinskemu zakoniku in elektronskemu poslovanju
13.02.2019 / Vrhovno sodišče
Slovensko sodstvo je v letu 2018 delalo dobro, obvladovalo je pripad novih zadev, skrajšalo se je povprečno trajanje postopkov, nadaljeval pa se je tudi trend opaznega zmanjševanja števila starejših nerešenih zadev, je na današnji otvoritvi sodnega leta povedal predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič.
Na tradicionalnem dogodku, ki je namenjen predstavitvi rezultatov dela sodišč v preteklem letu in prioritet za naprej, je predsednik Florjančič tako izpostavil, da bodo prioritete in aktivnosti slovenskih sodišč v letošnjem letu usmerjene predvsem v tri področja - v uveljavitev družinskega zakonika, ki predstavlja velik strokovni in organizacijski izziv, v elektronsko poslovanje ter v delovanje specializiranega kazenskega sodstva.
V zvezi s slednjim bi morali po njegovih besedah končno temeljito preurediti kazenski postopek in dati tožilstvu vlogo, ki jo ima v vseh primerljivih sistemih, hkrati pa sodišču odvzeti časovno potratno in neučinkovito vlogo. Na področju elektronskega poslovanja, ki je v posameznih sodnih postopkih (zemljiška knjiga, izvršilni postopki, postopki zaradi insolventnosti) že v celoti uvedeno, si želi Vrhovno sodišče v naslednjem srednjeročnem obdobju uvesti tudi celovito elektronsko poslovanje v klasičnih civilnih, kazenskih, delovnih in socialnih ter upravnih postopkih, hkrati pa omogočiti elektronsko vlaganje, vročanje in elektronski dostop do podatkov, je izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča.
V zvezi z Družinskim zakonikom, ki se začne uporabljati aprila, pa je predsednik Florjančič poudaril, da gre za občutljivo pravno področje, ki se dotika tudi najintimnejših delov človekovega življenja. „Poudarek pa je vsekakor vedno na koristih otroka. Zaradi teh razlogov je bila pred skoraj dvema letoma ustanovljena posebna delovna skupina za implementacijo Družinskega zakonika, ki je že opozorila na nekatera tveganja v zvezi z novimi pristojnostmi sodišč,“ je povedal predsednik Vrhovnega sodišča in dodal, da terjajo vsa tveganja ustrezne nadaljnje priprave na uveljavitev začetka uporabe Družinskega zakonika, zlasti pa se zdi pomembno pripraviti hitra odločanja v nujnih zadevah.
Pripada družinskih zadev ni mogoče predvideti
Na novinarski konferenci, ki je sledila otvoritvi sodnega leta, je problematiko Družinskega zakonika podrobneje predstavila vodja implementacijske skupine za Družinski zakonik, vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel. Izpostavila je, da priprave na prevzem novih nalog ves čas otežuje dejstvo, da je nemogoče predvideti natančen pripad novih družinskih zadev na sodišča, ker zakonodajalec uvaja tudi nekatere nove institute, ki jih pred tem slovenski sistem družinskega prava ni poznal. V zadnjem letu sicer potekajo intenzivna strokovna usposabljanja sodnikov v zvezi s prevzemom novih pristojnosti, trenutno pa se izvaja skupno usposabljanje sodnikov in strokovnjakov centrov za socialno delo.
Kljub temu po besedah vrhovne sodnice dr. Končina Peternelove v zvezi s pričetkom uporabe Družinskega zakonika obstaja nekaj tveganj. Še vedno denimo ni sprejet procesni zakon o nepravdnem postopku, pristojna ministrstva pa še vedno niso zagotovila zadostnega števila izvedencev psihološke, psihiatrične in pedopsihiatrične stroke, čeprav slovensko sodstvo na to vztrajno opozarja že kar nekaj časa. Zaradi tega je mogoče pričakovati zastoje v postopkih. Poleg tega po njenih besedah še vedno ni zagotovljeno izvajanje storitev centrov za socialno delo izven uradnih ur, kar je nesprejemljivo, še vedno pa ni zagotovljeno niti zadostno število ustrezno usposobljenih izvršiteljev za izvrševanje ukrepov po Družinskem zakoniku.
V zadnjih petih letih za 56 odstotkov manjše število nerešenih zadev
Rezultati dela sodišč za lansko leto sicer kažejo, da so v letu 2018 vsa sodišča skupaj prejela v reševanje več kot 838.000 zadev, rešila so jih več kot 853.000, nerešenih pa je konec prejšnjega leta ostalo nekaj več kot 144.000 zadev. Število nerešenih zadev se je tako v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za 10 odstotkov, v zadnjih petih letih pa kar za 56 odstotkov.
Med drugim izstopa tudi podatek, da sodišča v zadnjih letih bolj tekoče rešujejo izvršilne zadeve, kar se najbolj opazno odraža v zmanjševanju števila nerešenih zadev s tega področja. Po besedah predsednika Florjančiča uspešnost pri reševanju izvršilnih zadev dokazuje, da je mogoče z usklajenim, dolgoročnim in sistematičnim pristopom (uvedba Centralnega oddelka za verodostojno listino, popolna informatizacija izvršilnih postopkov, itd.) obvladati tudi pravno področje, ki je bilo dolgo praktično neobvladljivo. Kot je še poudaril, dolgoročni in sistemski ukrepi sodstva, predvsem informatizacija, reorganizacija poslovnih procesov in izboljšanje upravljanja sodišč prinašajo rezultate.
Publikacija ob otvoritvi sodnega leta (zapis PDF)
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.