Vrhovno sodišče RS odločilo: Določanje vrednosti točke v Odvetniški tarifi ni zgolj predmet političnega odločanja

Nasprotno bi pomenilo, da se Odvetniška tarifa in v njej določene cene odvetniških storitev (s posledicami za delovanje odvetništva ter za stranke postopkov) določajo politično, kar pa je pravno nesprejemljivo.

Vrhovno sodišče je s svojo odločitvijo v zadevi I Up 223/2017 Upravnemu sodišču naložilo, da opravi nov postopek in na podlagi glavne obravnave odloči v sporu med Odvetniško zbornico in ministrom za pravosodje, ki izvira iz ministrove zavrnitve soglasja k spremembi Odvetniške tarife, s katero bi se lahko spremenila vrednost točke, ki je podlaga za obračunavanje cen odvetniških storitev. Odločitev Vrhovnega sodišča pomeni, da je navedeni spor treba reševati po sodni poti, vendar pa je vprašanje, ali bo do spremembe Odvetniške tarife prišlo, šele stvar vsebinske presoje in odločitve v nadaljnjem sodnem postopku oziroma sporazuma med strankama, če bi do njega prišlo v času sodnega spora.

Zakon o Odvetništvu določa, da Odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje. Pogoje in merila za spremembo tarife pa določa 13. člen Odvetniške tarife (rast življenjskih stroškov, itd).

Po presoji Vrhovnega sodišča glede na vsebino upoštevanih določb Zakona o odvetništvu ter Odvetniške tarife ne gre za čisto političen proces abstraktne pravne regulacije. Odločitev ministra (tožene stranke) v zvezi z uresničevanjem javnega pooblastila s strani Odvetniške zbornice ne more biti prepuščena njegovi prosti politični oceni, saj bi to pomenilo, da se 137. člen Ustave, ki ureja odvetništvo, uresničuje v popolni odvisnosti od politične volje nosilca izvršne funkcije. Temu sledi tudi veljavna pravna ureditev, saj so postopek in vsebinski razlogi kot podlaga za sprejetje sprememb vrednosti odvetniške točke v Odvetniški tarifi pravno urejeni.

Odvetniški zbornici kot nosilki javnega pooblastila je mogoče pritrditi, da ne varuje zgolj parcialnih interesov poklicnega združenja ali skupine, temveč ustavni položaj odvetništva, ki vpliva tudi na pravice strank postopkov pred sodišči, torej na prav tako pomemben vidik javnega interesa (npr. stranki se stroški tudi v primeru uspeha pravde povrnejo le v višini stroškov, ki bi ji pripadli po Odvetniški tarifi, ne glede na siceršnje stroške zastopanja, v primerih zastopanja po uradni dolžnosti pa pripade odvetnikom le plačilo vezano na višino Odvetniške tarife).

Glede na navedeno iz Zakona o odvetništvu in Odvetniške tarife v povezavi s 137. členom Ustave izhaja, da mora prizadeta stran tega javnopravnega razmerja v primeru kršitve te zakonske ureditve imeti možnost, da to uveljavlja s tožbo in da gre torej v tej zadevi za pravni spor, ki ga je treba razrešiti pred pristojnim sodiščem, to pa je sodiščem v upravnem sporu.