zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Evropska komisija - Letna analiza gospodarskih in socialnih razmer

datum: 23.02.2017
vir: Vrhovno sodišče

Evropska komisija je 22.2.2017 objavila letno analizo gospodarskih in socialnih razmer v državah članicah oziroma tako imenovana poročila o državah, kjer je med drugim omenjeno tudi stanje v sodstvu.

Iz poročila:

Pravosodni sistem je še naprej zmanjševal zaostanke in skrajševal povprečno trajanje postopkov. Skupno število nerešenih sodnih zadev se je leta 2016 v primerjavi z letom 2015 zmanjšalo za 18 %. Čeprav se je število rešenih zadev v letu 2016 še zmanjšalo (približno 79 000 zadev na mesec v primerjavi s skoraj 100 000 zadevami na mesec leta 2012), so sodišča še vedno rešila več zadev, kot so jih prejela (skupna stopnja rešenih zadev je bila 105 %) Na prvostopenjskih okrožnih sodiščih so se postopki v povprečju skrajšali na približno 12 mesecev v gospodarskih zadevah in civilnih zadevah visoke vrednosti ter na 13 mesecev v kazenskih zadevah. Vendar je treba v gospodarskih pravdnih zadevah na prvo obravnavo še vedno čakati 12,5 meseca, kar zelo vpliva na poslovno okolje (pri delovnih in socialnih zadevah je treba čakati približno enako časa, približno 11 mesecev). Vse več zadev se razreši s sodno poravnavo med strankami, ki je bila dosežena pri 17 % primerov v gospodarskih zadevah in skoraj 20 % v civilnih zadevah. Sodišča uspešno obravnavajo veliko število zadev v zvezi z osebnim stečajem (3 444 v letu 2016), likvidacijami (1 062) in postopki prestrukturiranja (113). V povprečju so sodišča zadeve v zvezi s preventivnim prestrukturiranjem razrešila v 280 dneh, zadeve v zvezi z likvidacijo pa v 386 dneh (brez delitve sredstev) oziroma 1 276 dneh (z delitvijo sredstev). Stopnje izterjave so segale od 12 % (za vse vrste terjatev v postopku likvidacije in osebnega stečaja) do 25 % (za navadne terjatve v prisilni poravnavi) in 39 % (za navadne terjatve v poenostavljeni prisilni poravnavi).   

Kakovost pravosodnega sistema se je izboljšala. Na podlagi rezultatov ankete uporabnikov sodišč iz leta 2015 je Vrhovno sodišče izvedlo izboljšave in uvedlo časovne okvire (referenčno merilo za število zadev, ki jih mora sodišče razrešiti v določenem času) kot novo orodje za vodenje zadev. Predvideva se, da se bodo od jeseni 2017 vse sodbe prvostopenjskih sodišč objavljale na spletu. Ni pa še časovnega načrta za uvedbo elektronske vložitve zahtevkov v civilnih in gospodarskih zadevah (Evropska komisija, 2017b). Z uveljavitvijo elektronskega vročanja v sodstvu in centraliziranega poštnega vročanja sodnih dokumentov je bilo v letu 2016 prihranjenih več kot 4,5 milijona EUR (več kot 2 % proračuna sodišč). Predlagane spremembe Zakona o pravdnem postopku naj bi izboljšale kakovost in učinkovitost, in sicer z uvedbo (i) pripravljalnega naroka v zvezi z dokazi, (ii) izvršljivosti prvostopenjskih sodb v gospodarskih sporih majhne vrednosti in (iii) sistema dopustitve revizije za dostop do Vrhovnega sodišča.   

Na pravosodni sistem je ugodno vplivala uspešna reforma vodenja zadev (projekt Triaža). Reforma je bila uvedena julija 2012 v gospodarskih zadevah, ko je informacijski sistem za zbiranje granularnih podatkov o sodiščih razkril, da je skoraj polovica primerov rešenih brez obravnave in iz postopkovnih razlogov (npr. opustitve, umiki). Vzpostavljena je bila pisarna pod vodstvom t. i. triažnega sodnika, ki analizira prispele zahtevke in sprejema postopkovne odločitve. Sodno osebje pripravi osnutek odločitve sodišča, triažni sodnik pa odločitev potrdi šele, ko se to zakonsko zahteva. Triažna pisarna reši približno tretjino primerov brez obravnave. Preostali primeri se naključno dodelijo sodnikom, ki o njih vsebinsko odločajo. Posledično se je stopnja rešenih gospodarskih zadev v Ljubljani povečala s 95 % leta 2011 na 124 % leta 2016, postopki pa so se v povprečju skrajšali s 16,3 meseca na 13 mesecev. Vrhovno sodišče je razširilo nekatere dele reforme vodenja zadev na delovne, socialne, civilne in kazenske zadeve.   

Za nadaljnje izboljšanje kakovosti in učinkovitosti pravosodnega sistema se pripravlja reorganizacija mreže sodišč. Pri organizaciji mreže sodišč že desetletja prihaja do nihanj med enotnim sodiščem prve stopnje in več prvostopenjskimi sodišči (okrožnimi in okrajnimi). Z reformami v letih 2009 in 2015 se je nadzor okrožnih sodišč nad okrajnimi okrepil, da bi se izenačilo število obravnavanih zadev in zmanjšalo število sporov glede pristojnosti. Reorganizacija mreže sodišč črpa iz nacionalnih praks ter je namenjena zagotavljanju enakomerne obremenjenosti sodišč in večje specializiranosti ob hkratnem varovanju pravice do sodnega varstva.     

 

Zimski sveženj evropskega semestra: pregled napredka držav članic pri gospodarskih in socialnih prednostnih nalogah

V podobnih zadevah je treba enako soditi.
De simibilis idem est iudicandum.