zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Poslovanje sodstva

30.11.2016

Poslovanje sodišč v obdobju 1.10.2015 - 30.9.2016

Vir podatkov: Skladišče podatkov Vrhovnega sodišča RS

Merjenje poslovne uspešnosti sodišč je usmerjeno na presojo uspešnosti sodišča kot celotne organizacije in posameznih programov, ne pa na presojo uspešnosti posameznega sodnika.

Presoja poslovne uspešnosti sodišča je osnova za organizacijske spremembe in sredstvo za neprekinjeno izboljšavo poslovanja in programov sodišča.

Čeprav je pomemben del presoje tudi primerjanje uspešnosti poslovanja (benchmarking), pa zgolj na osnovi objavljenih podatkov sodišč ni mogoče rangirati v smislu lestvice najboljših sodišč. Razlogi za dosežene rezultate posameznih sodišč so raznoliki in interpretacija rezultatov zahteva poznavanje in razumevanje vrste dodatnih podatkov.


 

Obvladovanje pripada

V prvih devetih mesecih letošnjega leta so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje nekaj več kot 664.000 zadev (3,4% manj kot v enakem obdobju lani), od tega dobrih 96.000 pomembnejših (9,8% manj kot v enakem obdobju lani). Tudi obseg rešenih zadev v obdobju januar-september letos je bil nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani (v primeru vseh zadev za 5,2 %, v primeru pomembnejših za 12,2 %). Nerešenih je konec letošnjega septembra ostalo 190.000 zadev (88.000 pomembnejših), kar je 14,5 % oz. 1 % manj v primerjavi s koncem leta 2015. 

V zadnjih dvanajstih mesecih (1.10.2015 – 30.9.2016) so sodišča prejela v reševanje 918.000 zadev, od tega nekaj čez 132.000 pomembnejših. Število rešenih zadev je preseglo 967.000, tako da se je število vseh nerešenih zadev v omenjenem obdobju znižalo za 19,7 %, pomembnejših pa za 3,7 %. Pričakovani čas rešitve vseh zadev v tem obdobju je znašal 2,4 meseca, pomembnejših pa 7,8 meseca.

Kazalnik reševanja pripada je tudi v obdobju od 1.10.2015 – 30.9.2016 presegel 100 %, kar pomeni, da so sodišča rešila več zadev kot so jih v reševanje prejela; znašal je 105 % za vse oziroma 103 % za pomembnejše zadeve.

 

 

Gibanje zadev na sodiščih in pričakovani časi rešitve pomembnejših zadev

Gibanje izvršilnih zadev (I, In) na sodiščih in pričakovani časi rešitve zadev

 

Starostna struktura rešenih in nerešenih zadev

Temeljno pravilo upravljanja s sodnimi postopki je sojenje po času pripada zadeve na sodišče. Pri tem je pomembna perspektiva stranke v postopku, ki starost svoje zadeve razume in šteje glede na datum 'prvega' vpisa na sodišču, torej glede na njeno dejansko starost od trenutka prvega začetka sodnega postopka. Cilj spremljanja reševanja starejših nerešenih zadev je hitrejše reševanje starejših zadev, spremljanje vrstnega reda reševanja zadev ter preprečevanje in odkrivanje posameznih 'ekscesnih' primerov. 

Največje znižanje nerešenih zadev v primerjavi z decembrom 2015 je bilo zabeleženo v skupini zadev starih od enega do treh let (za 22 %) in med zadevami starimi od pet do deset let (za 22 %). Med nerešenimi zadevami največji delež odpade na zadeve, ki ne sodijo med pomembnejše, saj gre v polovici vseh nerešenih zadev za postopke izvršbe, pri katerih pa trajanje postopka oziroma zastoji v postopkih niso vedno pod vplivom sodišča. V skupini pomembnejših zadev se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta najbolj zmanjšalo število najstarejših zadev (za 5 %) in zadev, ki so bile mlajše od enega leta (za 3 %).

Kazalniki reševanja pomembnejših zadev:

  • V skupini delovnih in socialnega sodišča je bilo zabeleženo znižanje števila nerešenih zadev za 4 %; v največji meri v skupini zadev starih od enega do treh let (za 35 %). 
  • Na višjem delovnem in socialnem sodišču se je število nerešenih zadev v obdobju januar-september 2016 znižalo za 2 %; v starostnem razredu od treh do pet let za 14 odstotkov.
  • Število nerešenih pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih se je primerjavi s koncem leta 2015 znižalo za 2 %; najbolj med zadevami, starimi do treh do pet let - za 9 odstotkov.

Do opaznejšega znižanja povprečne starosti nerešenih pomembnejših zadev v tem letu ni prišlo; ob koncu letošnjega septembra je ta znašala 13,4 meseca, oziroma 18 mesecev, upoštevaje datum prvega vpisa zadeve.

Starostna struktura rešenih in nerešenih pomembnejših zadev

Starostna struktura rešenih in nerešenih izvršilnih zadev

 

Trajanje sodnih postopkov

Z vrstnim redom reševanja zadev je tesno povezano tudi časovno spremljanje posameznih faz sodnega postopka in pospešitev poslovnega procesa. Poslovni proces mora potekati zdržema in brez zastojev. Cilj spremljanja poslovnega procesa je zagotoviti sojenje v optimalnem in predvidljivem času. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da je mogoče z uvedbo triaž in dodatnih filtrov določene vrste podprocesov izvrševanja procesnih dejanj v zgodnjih fazah, še na nivoju vpisnika, prestreči in (vsaj začasno) izločiti iz sodnikovega procesa odločanja ter jih prepustiti nižjim ravnem poslovanja (strokovni sodelavci, sodniški pomočniki ali celo administrativno tehnično osebje). V ta namen je pripravljeno posebno poročilo, s katerim se preverjajo spremembe v času reševanja zadev.

  • Povprečni čas rešitve pomembnejših zadev na okrajnih sodiščih je znašal 7,2 meseca. Najdlje so sodni postopki trajali na Okrajnem sodišču v Ljubljani, kjer je povprečni čas rešitve zadev dosegel 10,3 meseca, medtem ko so bile razmere najugodnejše na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, kjer so bile pomembnejše zadeve v povprečju rešene prej kot v petih mesecih. Rešitev pravdnih zadev je na okrajnih sodiščih v povprečju trajala 11, nepravdnih pa 15 mesecev. Če upoštevamo tudi izvršilne zadeve in zadeve nepremičninske izvršbe, pa v povprečju najdaljše čase reševanja zadev še vedno beležijo okrajna sodišča mariborskega in ptujskega sodnega okrožja. 
  • Povprečni čas rešitve pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih ostaja na ravni enega leta. Na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer je bil v obravnavanem obdobju zabeležen najdaljši povprečni čas rešitve zadev (13,6 meseca), je bilo 42 % vseh rešenih pomembnejših zadev starejših od enega leta. Najkrajši povprečni čas rešitve pomembnejših zadev sta v opazovanem obdobju zabeležili okrožni sodišči s Ptuja in iz Murske Sobote (8,6 meseca).
  • Povprečno trajanje sodnih postopkov pred delovnimi sodišči je znašalo 14,2 meseca; med rešenimi zadevami v opazovanem obdobju je bilo 46% zadev starejših od enega leta, več kot desetina pa takih, ki so bile ob rešitvi starejše od treh let. Povprečni čas rešitve socialnih sporov je znašal 12 mesecev. 
  • Višja sodišča splošne pristojnosti so pritožbo v vseh vrstah zadev rešila v povprečju v 2 mesecih, Višje delovno in socialno sodišče prej kot v petih, Upravno sodišče pa v šestih mesecih.

Trajanje sodnih postopkov po vrstah sodišč

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Vrhovnem sodišču

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na višjih sodiščih

 

 

 

Povprečni dejanski čas reševanja pomembnejših zadev na okrožnih sodiščih

 

 

Povprečni dejanski čas reševanja pomembnih in izvršilnih  zadev na okrajnih sodiščih

 

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Upravnem sodišču

Povprečni dejanski čas reševanja zadev na Višjem delovnem in socialnem sodišču ter delovnih in socialnem sodišču

 

 

Zaposleni na sodiščih 

Na dan 31.12.2015 je bilo zasedenih 912 sodniških mest (v letu 2007 še 1.095) in 3.177 mest sodnega osebja. Konec septembra 2016 se je število sodniških delovnih mest znižalo na 905, število delovnih mest sodnega osebja pa povečalo na 3.205.

Zaposleni - zasedena delovna mesta in dejanska prisotnost 

 

Datum: 30.11.2016

 

Metodološka navodila 
(14. november 2013)

Šteje se, da so viseči plodovi del zemljišča.
Fructus pendetes pars fundi videntur.