Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije
Skoči na vsebino
Logotip - Sodstvo Republike Slovenije

sodna uprava

informacije javnega značaja

Javnost sojenja

Ustavna pravica do javnosti sojenja je urejena s sodno postopkovno zakonodajo: Zakon o kazenskem postopku (ZKP, čl. 128), Zakon o pravdnem postopku (ZPP, čl. 150), Zakon o upravnem sporu (ZUS); z Zakonom o zemljiški knjigi, Zakonom o sodnem registru, z Zakonom o sodiščih in Sodnim redom, v nekaterih delih pa tudi z Zakonom o sodnih taksah.

Dostop do informacij javnega značaja

Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od sodišča informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis, v kolikor uradna oseba odloči, da dejansko gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja oziroma da ne spada med katero od zakonskih izjem iz 5. a in 6. čl. ZDIJZ.

Pisna zahteva mora vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi morate opredeliti informacijo, s katero se želite seznaniti, pri čemer priporočamo čim natančnejšo opredelitev dokumenta.

Postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo v organu vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena ZDIJZ, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Zahteve za informacije, ki se nanašajo na posamezen organ, naslovite na uradno osebo posameznega organa oziroma sodišča.

Za zahteve, ki se nanašajo na dokumente Vrhovnega sodišča RS, so pristojne uradne osebe po ZDIJZ Mojca Komac Adlešič, mag. Simona Struna Ušeničnik in Tina Kovačič.

Uradna oseba po ZDIJZ za VSRS je pristojna zgolj za dokumente Vrhovnega sodišča ter odločanje o testu javnega interesa.

Prošnje za dostop do dokumentov drugih slovenskih sodišč naslovite na predsednike ali uradne osebe po ZDIJZ za posamezna sodišča. Posamezno sodišče objavi ime svoje uradne osebe na predstavitveni strani svojih spletnih strani. Če ime uradne osebe pri posameznem sodišču ni objavljeno, se lahko prošnjo naslovi na predsednika/co sodišča.

Če organ z informacijo, ki je zahtevana, ne razpolaga, in ne ve, kateri drug organ bi z njo utegnil razpolagati, zahtevo z odločbo zavrne.

Če organ ve, kateri organ razpolaga z informacijo oziroma je pristojen za njeno posredovanje, zahtevo posreduje temu organu in o tem obvesti prosilca.

Če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je potrebno uporabiti to določbo, o zadevi na predlog predstojnika odloči uradna oseba po ZDIJZ pri Vrhovnem sodišču RS. Uradna oseba pri VSRS odloči le v obsegu, ki se nanaša na ugotavljanje javnega interesa.

Uradna oseba o zahtevi odloči v največ 20-ih delovnih dneh, zaradi izjemnih okoliščin pa lahko s sklepom ta rok podaljša za dodatnih 30 delovnih dni.

Stroškovnik po 36. členu ZDIJZ ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Stroški, ki organu nastanejo z zahtevkom za dostop ali ponovno uporabo informacij, se zaračunajo neposredno na podlagi cenika določenega v 17. členu Uredbe.