Politika varstva osebnih podatkov za informiranje posameznikov

V sodstvu se zavedamo pomembnosti zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov. Stranke in drugi udeleženci sodnih postopkov ter vsi drugi posamezniki, katerih osebni podatki se v sodstvu obdelujejo, lahko pričakujejo, da bo ravnanje z njihovimi osebnimi podatki skrbno, odgovorno in skladno z veljavnimi predpisi ter notranjimi akti. Te informacije so namenjene temu, da pojasnimo, na kakšen način se v okviru sodstva obdelujejo osebni podatki, in da odgovorimo na najpomembnejša vprašanja v zvezi z osebnimi podatki.

Slovenska sodišča lahko tako pri opravljanju svoje osnove funkcije, t. j. sojenja, kot tudi v okviru izpolnjevanja nalog sodne uprave, obdelujejo osebne podatke. Varstvo osebnih podatkov ima glede na naravo sodne funkcije posebne značilnosti. Sodišča morajo namreč pri izvrševanju te funkcije spoštovati posebna zakonska določila, ki veljajo za posamezne sodne postopke, ter ob tem zagotavljati spoštovanje ustavnih načel neodvisnosti sodstva in javnosti sojenja.

I. Splošno obvestilo o varstvu osebnih podatkov pri obdelavah sodišč

1. Upravljavec osebnih podatkov

Upravljavci osebnih podatkov so posamična sodišča, pri katerih se vodijo konkretni sodni postopki oziroma pri katerih se obravnava vloga posameznika.

Seznam sodišč

2. Kontakti pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov

tel. št.: (01) 366 42 00, e-pošta:

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov opravlja svoje naloge za vsa sodišča s splošno pristojnostjo in specializirana sodišča v Republiki Sloveniji.

Pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodstva ne sme opravljati nalog v zvezi z obdelavami osebnih podatkov v konkretnih zadevah sodišča oziroma kadar sodišča obdelujejo osebne podatke v okviru izvajanja svoje sodne funkcije. To pomeni, da lahko pooblaščena oseba izvaja svoje naloge izključno na področju sodne uprave sodišča, kadar ta ne deluje kot sodni organ.

3. Katere osebne podatke obdelujejo sodišča in za katere namene?

Sodišča obdelujejo osebne podatke tako pri opravljanju svoje osnove funkcije, t. j. sojenja, kot tudi v okviru izpolnjevanja nalog sodne uprave.

a.) Izvrševanje sodne funkcije

Zakaj se zbirajo osebni podatki?

Sodišča morajo za to, da lahko izvajajo svoje pristojnosti pri opravljanju sodne funkcije, zbirati in obdelovati podatke strank in drugih udeležencev sodnih postopkov.

Kateri osebni podatki se zbirajo?

Nabor osebnih podatkov, ki se zbirajo in obdelujejo znotraj posamične vrste sodnega postopka, je določen s posamičnimi zakoni glede na konkretno vsebino posamičnega sodnega postopka (npr. Zakon o pravdnem postopku, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o brezplačni pravni pomoči, Zakon o sodnih taksah, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Zakon o prekrških).

Gre za osebne podatke, ki jih sodišča potrebujejo in obdelujejo v konkretnih zadevah sodišča za izvajanje funkcije sojenja oziroma vodenje sodnega postopka, kot so osebna imena, naslovi, datumi rojstva, identifikacijske številke strank in drugih udeležencev postopkov (npr. prič) ter njihovih pooblaščencev in drugi podatki v okviru sodnih postopkov, med drugim tudi posebne vrste osebnih podatkov (npr. osebne podatke, ki razkrivajo rasno ali etično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, podatke v zvezi z zdravjem ali podatke v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo) ter osebne podatke v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški. Podatki se nahajajo v sodnih spisih oziroma vpisnikih, imenikih in pomožnih knjigah sodišč.

Od koga sodišča pridobijo osebne podatke?

Osebne podatke, ki jih obdelujejo sodišča v konkretnih zadevah sodišča, ta pridobijo neposredno od strank postopka ter njihovih pooblaščencev, ali v skladu z zakonodajo od pristojnih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (prvi odstavek 13. člena Zakona o sodiščih) ter drugih pravnih oseb in posameznikov, za katere sodišče meni, da s potrebnimi osebnimi podatki razpolagajo (drugi odstavek 13. člena Zakona o sodiščih).

b.) Izvajanje nalog sodne uprave

Zakaj se zbirajo osebni podatki?

Sodišča lahko osebne podatke obdelujejo tudi v okviru izvajanja nalog sodne uprave, ki so namenjene zagotavljanju varnosti na sodiščih, upravljanju z znanjem, načrtovanju, organiziranju, kadrovanju, koordiniranju, komuniciranju, izvajanju tehnološke podpore poslovanja sodišč, zagotavljanju delovanja pravno informacijskih sistemov sodišč in pri izvajanju drugih opravil, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti.

Kateri osebni podatki se zbirajo?

Sodišča v okviru izvajanja pristojnosti sodne uprave obdelujejo:

• osebne identifikacijske podatke in podatke nujne za komunikacijo, npr. ime in priimek, naslov, elektronski naslov, telefonska številka,
• podatke potrebne za obdelavo vloge posameznika npr. opis zahteve oziroma prošnje,
• podatke zbrane z video-nadzorom sodnih stavb in prostorov.

Od koga sodišča pridobijo osebne podatke?

Osebni podatki, ki jih obdelujejo sodišča v okviru izvajanja sodne uprave, se pridobijo neposredno od posameznikov, ki se obrnejo na sodišča oziroma njihovih pooblaščencev, ali v skladu z zakonodajo od pristojnih državnih organov.

4. Na kakšni pravni podlagi obdelujejo sodišča osebne podatke?

Sodišča zbirajo in drugače obdelujejo osebne podatke le:

• če gre za izvajanje zakonskih obveznosti

Sodišča izvajajo naloge v okviru pristojnosti oziroma nalog in dejavnosti, ki imajo podlago v zakonskih predpisih Republike Slovenije, zato skladno s slednjimi tudi obdelujejo osebne podatke posameznikov, ki so potrebni za izpolnitev teh zakonskih obveznosti (npr. Zakon o sodiščih, Sodni red, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o upravnem sporu, Zakon o nepravdnem postopku, Zakon o prekrških, Zakon o sodnih taksah, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Zakon o zemljiški knjigi, Zakon o brezplačni pravni pomoči, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju).

• če je obdelava potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti dodeljene z zakonom,
• če gre za nujne primere za zaščito življenjskih interesov posameznika.

Izjemoma sodišča obdelujejo osebne podatke na podlagi privolitve oziroma samostojne odločitve posameznika. Osebni podatki posameznika, ki so pridobljeni na podlagi privolitve, se lahko obdelujejo in hranijo do izpolnitve namena obdelave oziroma do preklica dane privolitve posameznika.

5. Komu sodišča posredujejo osebne podatke oziroma kdo so uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov?

Sodni postopki so, razen izjemoma, javni. Posamezen udeleženec sodnega postopka mora zato že zaradi javnosti sojenja pričakovati določeno zoženje polja svoje zasebnosti, saj so posamezna dejstva iz njegovega zasebnega življenja razkrita že na javni sodni obravnavi, lahko pa so tudi predmet novinarskega poročanja.

Znotraj sodišč imajo dostop do osebnih podatkov samo tiste osebe, ki jim je zaupano vodenje postopkov, v katerih se nahajajo posamezni osebni podatki. To so zlasti sodniki, pristojni za zadevni postopek, ter drugi delavci sodišča (npr. strokovni sodelavci, zapisnikarji, vpisničarji).

Osebni podatki strank ali drugih udeležencev sodnega postopka so lahko posredovani:

• drugim strankam in njihovim pooblaščencem skladno s procesno zakonodajo (npr. 189. in 199. člen Zakona o pravdnem postopku),
• drugim udeležencem postopka in osebam, ki imajo upravičen interes oziroma korist, skladno s procesnimi predpisi (npr. 150. člen Zakona o pravdnem postopku ali 128. člen Zakona o kazenskem postopku),
• sodnim izvedencem, tolmačem, cenilcem,
• stečajnim upraviteljem, izvršiteljem, notarjem,
• drugim sodiščem za potrebe postopka (prvi odstavek 12.a člen Zakona o sodiščih),
• medijem in splošni javnosti (za namene izvajanja 17. a člena Zakona o sodiščih),
• državnim in drugim javnim organom ob izkazani pravni podlagi (13. člen Zakona o sodiščih),
• znanstvenoraziskovalnim organizacijam ob izpolnjevanju pogojev,
• sodiščem in pristojnim organom drugih držav z namenom izpolnjevanja pravnih obveznosti (četrti odstavek 12.a člena Zakona o sodiščih),
• v psevdonimizirani obliki so osebni podatki strank in drugih udeležencev postopka objavljeni v bazi sodne prakse.

Drugi osebni podatki, ki jih obdeluje sodstvo (izven konkretnega sodnega postopka), se lahko posredujejo tretjim in pristojnim organom le v primeru zakonite pravne podlage.

6. Ali se osebni podatki prenašajo v tretjo državo ali mednarodno organizacijo?

Osebni podatki se iznašajo v tretje države in mednarodne organizacije na podlagi zakona, ki ureja sodišča (četrti odstavek 12. a člen Zakona o sodiščih), če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali neposredno uporaben pravni akt ali odločitev mednarodne organizacije, na katero je Republika Slovenija prenesla uresničevanje dela svojih suverenih pravic.

7. Kakšno obdobje se hranijo osebni podatki oziroma po kakšnih merilih se določa obdobje hrambe?

Osebni podatki, ki se zbirajo na podlagi zakonskih predpisov, se hranijo skladno z zakonodajo, ki ureja njihovo zbiranje.

Osebni podatki, ki se nahajajo v vpisnikih, imenikih in pomožnih knjigah sodišč ter pravnomočnih odločbah o glavni stvari se hranijo trajno, saj morajo sodišča skladno z drugim odstavkom 82. člena (Zakona o sodiščih) in 244. člena Sodnega reda vse pravnomočne odločbe o glavni stvari, vpisnike, imenike in pomožne knjige hraniti trajno.

Sodišča hranijo spise in drugo dokumentarno gradivo najmanj toliko časa, kot je za posamezno vrsto gradiva določeno v aktu, ki ga izda predsednik Vrhovnega sodišča. Po preteku tega roka pa se dokumentarno gradivo uniči, razen če gre za dokumentarno gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva po predpisih, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

Podatki iz registrov in javnih knjig ter dokumenti nastali pri finančno-računovodskem in kadrovskem poslovanju, se hranijo v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo področje, na katerem je gradivo nastalo.

8. Kakšne pravice ima posameznik v zvezi z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj?

Pravice, ki jih ima posameznik v zvezi z obdelavami osebnih podatkov sodišč so odvisne o tega ali jih sodišča obdelujejo v okviru izvrševanja sodne funkcije ali pri opravljanju nalog sodne uprave.

a.) Izvrševanje sodne funkcije

V primeru obdelave osebnih podatkov zaradi izvrševanja sodnih funkcij v zadevah sodišča, lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uresničuje pravice, ki jih zagotavljata Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov in Zakon v varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) le v obsegu in na način, kot je določeno z zakoni, ki urejajo sodni postopek v njegovi zadevi (tretji odstavek 19. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov).

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki v sodnem postopku, uresničuje svojo zahtevo za popravek osebnih podatkov z uporabo ugovorov, rednih ali izrednih pravnih sredstev v skladu z zakoni, ki urejajo sodni postopek v njegovi zadevi (tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodiščih).

b.) Izvajanje nalog sodne uprave

V primeru obdelave osebnih podatkov, ki se ne izvaja zaradi izvrševanja sodnih funkcij v zadevah sodišča, ima posameznik sledeče pravice, ki so odvisne od pravne podlage, na kateri temelji posamezna obdelava:

• informacije o obdelavi oziroma pravica dostopa (15. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov),
• popravek napačnih podatkov (16. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov),
• izbris podatkov, ki niso več potrebni (17. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov),
• omejitev obdelave (18. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov),
• prenosljivost podatkov (20. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov),
• ugovor obdelavi (21. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov).

Zahteve v zvezi s pravicami posameznika sodišča sprejemajo po pošti ali na objavljen kontaktni elektronski naslov posameznega sodišča.

Seznam sodišč

Posameznik, ki uveljavlja svoje zahteve v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, se mora ustrezno identificirati in opredeliti svojo zahtevo.

Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, se lahko kadar koli posvetuje s pooblaščeno osebo za varstvo podatkov.

9. Kje lahko posameznik vloži pritožbo v zvezi z varstvom osebnih podatkov?

Zoper ravnanje upravljavca v zvezi z varstvom osebnih podatkov pri izvajanju nalog sodne uprave je mogoča pritožba oziroma prijava pri Informacijskem pooblaščencu RS, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: [gp.ip@ip-rs.si](maito: gp.ip@ip-rs.si), spletna stran: www.ip-rs.si, tel. št.: (01) 230 97 30.

Opozarjamo, da informacijski pooblaščenec zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodstva ni pristojen za nadzor v primeru obdelav osebnih podatkov, izvršenih v okviru izvajanja zadev sodišča ali s tem povezanega odločanja strokovnih sodelavcev ali sodniških pomočnikov, sodnih tolmačev, sodnih izvedencev in sodnih cenilcev določenih z odredbo sodišča (48. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov).

10. Kako so varovani zbrani osebni podatki?

Osebni podatki so varovani skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter pravilniki posameznih sodišč o varstvu osebnih podatkov.

II. Obvestilo posameznikom glede obdelave osebnih podatkov pri obravnavi predlogov za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks

(Obvestilo po 13. in 14. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov - ang. GDPR)

1. Upravljavec zbirke osebnih podatkov

Upravljavec podatkov je posamično sodišče, pri katerem se obravnava predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

Seznam sodišč

2. Kontakti pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (ang. DPO)

tel. št.: (01) 366 42 00, e-pošta:

3. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov

in 12.a člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) - obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (6(1)© Splošne uredbe o varstvu podatkov)

4. Namen obdelave osebnih podatkov

Osebne podatke bo sodišče obdelovalo za namen odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, kar obsega tudi odločanje o pravnih sredstvih vloženih v zvezi s tem predlogom.

5. Obdelovani osebni podatki

Sledeči podatki stranke sodnega postopka in družinskih članov stranke:

• osebno ime,
• naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
• davčna številka,
• enotna matična številka občana,
• državljanstvo,
• dohodki in premoženje (skladno z določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS).

6. Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov

Osebne podatke lahko pregledujejo le stranka, ki je vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, njeni družinski člani, katerih podatki so bili obdelani po določbah tega zakona, ter sodišča in drugi državni organi v zvezi z izvajanjem svojih z zakonom določenih pristojnosti. Stranka, ki je vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, lahko pregleduje vse listine in sklep iz prejšnjega odstavka, razen listin s podatki o njenih družinskih članih, njen družinski član pa lahko pregleduje samo listine s podatki o njem. Po pregledu se listine in sklep (spet) zapre v posebni ovitek in na njem se označi, kdo in kdaj ter po kateri zakonski podlagi jih je pregledal.

7. Informacije o prenosih osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo

Osebni podatki se ne prenašajo v tretje države ali mednarodne organizacije.

8. Obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja

Osebni podatki se hranijo pet let po pravnomočnem zaključku postopka, nato se izbrišejo.

9. Informacije o viru osebnih podatkov in ali izvirajo iz javno dostopnih virov

Stranka, ki poda predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks mora v predlogu navesti podatke iz drugega odstavka 12. člena ZST-1. Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

10. Informacije o obstoju pravic posameznika v zvezi z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj

Posameznik ima pravico, da od upravljavca (sodišča, ki obravnava predlog) zahteva dostop do svojih osebnih podatkov, popravek ali izbris ali omejitev obdelave svojih osebnih podatkov.

V primeru obdelave osebnih podatkov zaradi izvrševanja sodnih funkcij v zadevah sodišča, lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uresničuje pravice, ki jih zagotavljata Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov in Zakon v varstvu osebnih podatkov le v obsegu in na način, kot je določeno z zakoni, ki urejajo sodni postopek v njegovi zadevi (tretji odstavek 19. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-2).

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki v sodnem postopku, uresničuje svojo zahtevo za popravek osebnih podatkov z uporabo ugovorov, rednih ali izrednih pravnih sredstev v skladu z zakoni, ki urejajo sodni postopek v njegovi zadevi (tretji odstavek 12.a člena Zakona o sodiščih - ZS-1).

11. Informacija o pravici do vložitve pritožbe ali prijave pri nadzornem organu

Informacijski pooblaščenec zaradi zagotavljanja neodvisnosti sodstva ni pristojen za nadzor obdelav osebnih podatkov, izvršenih v okviru izvajanja zadev sodišča ali s tem povezanega odločanja strokovnih sodelavcev ali sodniških pomočnikov, sodnih tolmačev, sodnih izvedencev in sodnih cenilcev določenih z odredbo sodišča (48. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-2).

Posameznik, ki meni, da upravljavec krši njegove pravice, določene s Splošno uredbo ali z zakoni, ki urejajo obdelavo ali varstvo osebnih podatkov, lahko s tožbo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem zahteva sodno varstvo svojih pravic
(11. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-2).

III. Informacije o izvajanju videonadzora

1. Upravljavec zbirke osebnih podatkov

Upravljavec osebnih podatkov je posamezno sodišče oziroma več sodišč, če se ta nahajajo v isti stavbi oziroma prostorih, v katerih se izvaja videonadzor.

Več informacij o izvajanju videonadzora na posamezni lokaciji sodišča lahko dobite na telefonski številki ali elektronskem naslovu posameznega sodišča, objavljenimi na spletni strani sodišča med kontaktnimi informacijami.

Seznam sodišč

2. Kontakti pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (ang. DPO)

telefonska številka: (01) 366 42 00, elektronski naslov:

3. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov

Obdelava osebnih podatkov je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu – 6(1)(e) Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) v povezavi s 76. in 77. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

4. Namen obdelave osebnih podatkov

Videonadzor se izvaja za zagotavljanje varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank v postopkih in drugih oseb na sodišču, varnosti premoženja in podatkov, ki so na varovanem območju sodišča (npr. na hodnikih, pred razpravnimi dvoranami, pred varnimi sobami za tajne podatke), ter za zagotavljanje nadzora vstopa oziroma izstopa iz službenih prostorov sodišča.

Predstavnik pogodbene varnostne službe na posamezni lokaciji sodišča slikovno spremlja dogajanje v živo.

5. Obdelovani osebni podatki

Obdelovani osebni podatki so slikovni posnetek osebe ter kraj, datum in čas posnetka, brez zvoka.

6. Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov

Uporabniki osebnih podatkov so:

• pogodbena varnostna služba oziroma pogodbeni vzdrževalec videonadzornega sistema;
• Policija in drugi pristojni organi, ki za vpogled izkažejo pravno podlago.

7. Informacije o prenosu osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo

Osebni podatki se ne prenašajo v tretje države ali mednarodne organizacije.

8. Obdobje hrambe osebnih podatkov ali, kadar to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja

Videoposnetki se hranijo skladno z notranjimi predpisi posameznih sodišč, vendar v nobenem primeru ne dlje kot eno leto. Po tem obdobju se posnetki izbrišejo. Več informacij o trajanju hrambe na posamezni lokaciji sodišča lahko dobite na telefonski številki ali elektronskem naslovu posameznega sodišča, objavljenimi na spletni strani sodišča med kontaktnimi informacijami.

Seznam sodišč

9. Informacije o viru osebnih podatkov

Podatki se pridobijo z videonadzornim sistemom v trenutku, ko se oseba nahaja v varovanem območju sodišča.

10. Informacija o tem, ali je zagotovitev osebnih podatkov zakonska ali pogodbena obveznost

Ne.

11. Informacija o tem, ali mora posameznik zagotoviti osebne podatke in kakšne so morebitne posledice, če jih ne zagotovi

Vstop v prostore sodišč ni mogoč na način, da bi se posameznik izognil videonadzoru. Pravne posledice odločitve posameznika, da zaradi izvajanja videonadzora ne bo vstopil v prostore sodišča, so odvisne od namena, zaradi katerega mora oz. bi moral vstopiti v prostore sodišča (npr. izostanek iz glavne obravnave).

12. Informacije o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov ter smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo

Avtomatizirano odločanje in/ali profiliranje se ne izvajata.

13. Informacije o obstoju pravic posameznika v zvezi z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj

Posameznik lahko zahteva dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj (15. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov) in ko so za to izpolnjeni pogoji skladno z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov, ter ima pravico do izbrisa (17. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov) ali omejitve obdelave (18. člen Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov).

Zahteve v zvezi s pravicami posameznika sodišča sprejemajo po pošti ali na objavljeni kontaktni elektronski naslov posameznega sodišča.

Seznam sodišč

Posameznik, ki uveljavlja svoje zahteve v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, se mora ustrezno identificirati in opredeliti svojo zahtevo.

Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, se lahko kadar koli posvetuje s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov.

14. Informacija o pravici do vložitve pritožbe ali prijave pri nadzornem organu

Pritožbo oziroma prijavo lahko posameznik poda pri Informacijskem pooblaščencu, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, elektronski naslov: , telefonska številka: (01) 230 97 30, spletna stran: www.ip-rs.si.