Na Otvoritvi sodnega leta o pomenu sodstva v družbi in prednostnih področjih delovanja

Na dogodku, ki je namenjen predstavitvi uspešnosti delovanja sodstva in usmeritvam za naprej, je predsednik dr. Miodrag Đorđević izpostavil tudi pomen zaupanja v sodstvo, ki je v prvi vrsti povezano s tem, da morajo biti sodne odločitve sprejete v neodvisnem in nepristranskem sistemu sodnega varstva. Zato je izredno pomembno, da država ščiti sodnike pred dejanji, ki bi lahko ogrozila njihovo neodvisnost in avtonomijo. Ohranjanje zaupanja v sodstvo je po njegovih besedah še posebej pomembno ob splošnih trendih v družbenem diskurzu, ki gredo v smeri prevlade količine in teže mnenj nad dejstvi, zato je izvrševanje poslanstva sodne veje oblasti, torej sojenja, pri katerem gre prav za ločevanje med mnenji in dejstvi, v današnji družbi še toliko pomembnejše.

 

---

Slavnostni govor predsednika Vrhovnega sodišča dr. Miodraga Đorđevića

Poslanica predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice dr. Marka Bošnjaka

---

 

 

Predsednik Vrhovnega sodišča je spregovoril tudi o pomembni vlogi sodne uprave, ki jo vidi kot most med sodnikom in javnostjo, saj sodniku omogoča pogoje, da sodi, sodiščem pa pogoje za izvajanje vseh ostalih nalog, naloženih z Ustavo in zakonom. Učinkovita sodna uprava zato po njegovem mnenju spodbuja odličnost pri sojenju, po drugi strani pa izvaja ukrepe za zagotovitev sojenja v razumnem roku. Ob tem je izpostavil tudi pomembnost prizadevanj za čim boljše finančne, prostorske in kadrovske pogoje sodstva za izvajanje svojih nalog, v zvezi s čimer sodstvo pričakuje še dodatne aktivnosti zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Treba bo namreč zagotoviti sredstva in primerne prostore za neovirano uresničevanje vseh nalog sodstva, na vseh sodiščih, nasloviti pa bo treba tudi vprašanje nekonkurenčnosti na trgu dela, saj se sodišča soočajo z resnim pomanjkanjem sodnega osebja.

Predsednik Đorđević je nekaj pozornosti namenil še določitvi prednostnih področij sodstva za leto 2025, pri katerih gre za strateško odločitev glede usmerjanja aktivnosti v izboljšanje trenutnega stanja in ustvarjanje pogojev za uspešno delovanje v prihodnosti. Letošnji prednostni področji delovanja sta že izpostavljena sodna uprava, ki omogoča ukrepe za učinkovito sojenje in uspešno organizacijo poslovanja sodišč, ter digitalizacija, ki omogoča hitrejše, racionalnejše in transparentnejše poslovanje. Gre za usmeritve, ki jim mora slediti tudi sodstvo, je povedal predsednik Vrhovnega sodišča in dodal, da se sodstvo v letu 2025 pripravlja na elektronsko poslovanje s strankami v civilnih in kazenskih postopkih ter na večjo podporo vodenja sodnih postopkov z uporabo digitalnih rešitev.

 

 

Kot častni gost in slavnostni govornik se je Otvoritve sodnega leta 2025 udeležil tudi prvi predsednik Kasacijskega sodišča Francije Christophe Soulard. Med drugim je spregovoril o pomenu digitalizacije, strategiji njihovega sodišča za prihodnja leta, načinu reševanja zadev in ukrepih za boljše obvladovanje visokega pripada zadev na Kasacijskem sodišču Francije, pa tudi o dolžini sodnih odločb in sodnih vlog.

Poleg predsednika Soularda so se današnjega slavnostnega dogodka udeležili še predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, predsednik Ustavnega sodišča dr. Rok Čeferin, predsednica Sodnega sveta dr. Urška Kežmah, ministrica za pravosodje Andreja Katič in predsednica parlamentarnega Odbora za pravosodje Lena Grgurevič.

 

Na prireditvi je bila na kratko predstavljena tudi uspešnost poslovanja sodstva v letu 2024. Lani so sodišča v reševanje prejela več kot 829.000 zadev, medtem ko so jih rešila nekaj več kot 825.000. Za razliko od prejšnjih let, ko se je število prejetih zadev zmanjševalo, so sodišča lani v reševanje prejela za pet odstotkov več pomembnejših zadev kot v letu 2023. Povečalo se je tudi število rešenih pomembnejših zadev, in sicer za en odstotek, medtem ko se je povprečno trajanje postopka v pomembnejših zadevah skrajšalo za 0,2 meseca - na 8,5 meseca. Po drugi strani se je lani število nerešenih pomembnejših zadev nekoliko povečalo, kar je tudi posledica nekaterih novih pristojnosti sodišč.

Pripad ostalih zadev, ki jih je neprimerno več kot pomembnejših, pa sodišča obvladujejo in jih rešujejo hitro, saj so v povprečju rešene prej kot v enem mesecu, znižuje pa se tudi povprečna starost nerešenih zadev. Sodstvo je v zvezi s temi zadevami v preteklosti že izvedlo uspešne reforme na področju informatizacije in organizacije delovnega procesa. Že vse od leta 2012 se ves čas zmanjšuje tudi število sodnikov na 100.000 prebivalcev, lani je bilo prav tako manj sodnega osebja kot leto poprej. Zmanjševanje skupnega števila sodnikov se bo sicer po oceni Vrhovnega sodišča v prihodnosti ustavilo, po eni strani zaradi pomanjkanja sodnega osebja in s tem neustrezne podpore sodnikom, po drugi strani pa zaradi novih pristojnosti sodišč.

 

 

V zvezi z digitalizacijo je vredno izpostaviti podatek, da je bilo v letu 2024 omogočeno elektronsko vlaganje v zapuščinskih postopkih, prav tako so sodišča pričela z elektronskim poslovanjem v družinskih zadevah, kar je pomembna pridobitev tudi za stranke in ostale udeležence postopka, ki lahko sedaj svoje vloge in listine vlagajo elektronsko na portalu eSodstvo. Poleg tega je bilo lani omogočeno elektronsko vlaganje predlogov za dopustitev revizije na Vrhovno sodišče in elektronsko poslovanje v postopkih po Zakonu o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Vse širše v uporabi je tudi sistem za pretvorbo govora v tekst z uporabo umetne inteligence (TIPKO), ki je zdaj na voljo vsem sodiščem. Uporablja se za izdelavo prepisov zaslišanj in pripravo sodnih pisanj ter omogoča velik prihranek časa pri izdelavi prepisov in prepotrebno razbremenitev sodnega osebja.

 

 POSNETEK PRIREDITVE:

 

Publikacija Otvoritev sodnega leta 2025

 

 

FOTOGRAFIJE: STA

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.