Upravni oddelek
Je vrh specializiranega upravnega sodstva, ki s svojo sodno prakso usmerja ne le Upravno sodišče Republike Slovenije, temveč tudi odločanje vseh upravnih organov države, občin in nosilcev javnih pooblastil. S tega vidika sta precedenčnost in pomen odločitev Upravnega oddelka Vrhovnega sodišča na tem področju širša od sodnega sistema in vplivata na položaj državljank in državljanov, pa tudi drugih oseb na vseh področjih družbenega življenja in gospodarskega razvoja, ki so urejena z upravnim pravom. Funkcijo sojenja kot najvišje sodišče v državi (v pritožbenih in revizijskih postopkih) tako izvaja na več kot 80 upravnih področjih, med drugim na davčnem področju, področju mednarodne zaščite, v gradbenih in okoljskih zadevah, zadevah varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, v denacionalizacijskih zadevah, na področju državljanstva in drugih statusnih pravic, v volilnih zadevah itd. Pri odločanju sodnice in sodniki, zaradi specifike zadev, ki jih obravnavajo, pogosto uporabljajo primarne in sekundarne akte EU ter upoštevajo obsežno prakso Sodišča EU in ESČP.
Peter Golob
je vrhovni sodnik od leta 2007. Ima bogate izkušnje s sojenjem na različnih sodnih področjih. V svoji karieri je razen na upravnem področju kot sodnik deloval še na preiskovalnem, kazenskem, civilnem, izvršilnem in zemljiškoknjižnem področju. Bil je tudi predsednik na Okrajnem sodišču v Domžalah. Dva mandata je bil predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje za sodnike. Je predsednik Državne volilne komisije in član Državne komisije za pravniški državni izpit. Redno se udeležuje domačih in tujih strokovnih srečanj ter posvetovanj, kjer občasno tudi predava.
Brigita Domjan Pavlin
dr. Erik Kerševan
Andrej Kmecl
mag. Jonika Marflak Trontelj
Nataša Smrekar
mag. Tatjana Steinman
Izbor zadnjih odločb upravnega oddelka
| Odločba | Datum odločbe | Področje | Jedro |
|---|---|---|---|
| VSRS Sklep X Ips 1/2024 | 03.04.2024 | INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA | Zmotno je stališče, da mora drug organ, ko odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, obravnavati zahtevane informacije kot davčno tajnost le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti. ZDIJZ ni edini predpis, ki ureja dostop do informacij državnih organov, ampak je eden od zakonov, ki urejajo to področje v okviru in v skladu z drugim odstavkom 39. člena Ustave. Zato je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti, ali iz določb... |
| VSRS Sklep X Ips 26/2023 | 03.04.2024 | JAVNI RAZPISI - ZAPOSLOVANJE | Kriteriji javnega povabila (dodeljevanje javnih sredstev v okviru ukrepov, namenjenih starejšim zaposlenim kot eni od ranljivih skupin), ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), je v nasprotju s 14. členom Ustave. Ustavna pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh subjektov, ki se prijavijo na razpis, in pomeni... |
| UPRS Sodba I U 1485/2023-16 | 25.03.2024 | PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA | Če prosilec vloži tožbo z zahtevo ali brez zahteve za izdajo začasne odredbe, ima tožba suspenzivni učinek. Če bi izvršitev odločbe, na katero se nanaša pravno sredstvo, "lahko" zadevno osebo izpostavilo tveganju z vidika 4. člena Listine, mora imeti pravno sredstvo avtomatični suspenzivni učinek; to pomeni, da organ ni dolžan ocenjevati, ali izvršitev odločbe dejansko povzroči to tveganje, ampak je dovolj, da se organ omeji na presojo, ali pravno sredstvo, vloženo zoper odločbo o vrnitvi, vsebuje trditve, s katerimi se želi... |
| VSRS Sklep X Ips 6/2023 | 20.03.2024 | DAVKI | Upravno sodišče ni dolžno presojati pravilno sestavo sodišča, ki je izvedlo glavno obravnavo v drugem (takrat še) pravnomočno končanem upravnem sporu, zato so pravno zmotne revizijske navedbe, da se ne more sklicevati na postopek, za katerega bi se kasneje (to je po njegovi pravnomočnosti) ugotovila procesna napaka nepravilne sestave sodišča. V okvir obdavčitve z dohodnino kot drugega dohodka po 11. točki tretjega odstavka 105. členaZDoh-2 ne spada tudi obdavčitev prejemka, za katerega ni ugotovljeno, da bi bil dosežen z aktivnostjo... |
| VSRS Sklep X Ips 7/2023 | 20.03.2024 | DAVKI | Upravno sodišče ni dolžno presojati pravilno sestavo sodišča, ki je izvedlo glavno obravnavo v drugem (takrat še) pravnomočno končanem upravnem sporu, zato so pravno zmotne revizijske navedbe, da se ne more sklicevati na postopek, za katerega bi se kasneje (to je po njegovi pravnomočnosti) ugotovila procesna napaka nepravilne sestave sodišča. V okvir obdavčitve z dohodnino kot drugega dohodka po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne spada tudi obdavčitev prejemka, za katerega ni ugotovljeno, da bi bil dosežen z aktivnostjo... |
| UPRS Sodba I U 1604/2023-13 | 15.02.2024 | PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA | EKČP v Sloveniji v določenih primerih velja brez omejitev, ki jih morebiti postavlja pravo EU glede učinkovitega varstva človekovih pravic v zadevah, ki se nanašajo na uporabo Dublinske uredbe in načela medsebojnega zaupanja iz prava EU. V tovrstnih zadevah lahko pride do konflikta med pravom EU in EKČP, če pristojni organ ali sodišče v upravnem sporu na podlagi Dublinske uredbe pri interpretaciji diskrecijske klavzule upošteva(ta) samo načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami EU, ne da bi ob tem skrbno upoštevala tudi... |
| VSRS Sodba in sklep X Ips 24/2020 | 14.02.2024 | DAVKI | Davčna postopka na podlagi davčne napovedi davčnega zavezanca in na podlagi davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka sta sicer formalno ločena postopka; v enem postopku je stranka davčni zavezanec, v drugem pa plačnik davka. Vendar pa ZDavP-2 ne daje jasnega in konkretnega odgovora na vprašanje, kako naj se odločitvi davčnega organa v navedenih postopkih medsebojno upoštevata. To velja tudi za primer, če davčni organ v naknadnem inšpekcijskem nadzoru pri plačniku davka ugotovi, da je prišlo do nedovoljenega davčnega... |
| VSRS Sodba X Ips 37/2023 | 31.01.2024 | DAVKI - ENERGETIKA | Obveznost posameznika vrniti preveč plačano podporo je določena z zakonom, revidentka pa je kot nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo pristojna oziroma dolžna to obveznost izterjati od posameznika. Zato o tej obveznosti izda upravno odločbo, s katero se vzpostavi izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti. Na podlagi 288. in 289. člena ZUP izvršbo upravne odločbe za izpolnitev denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. Takšna obveznost je torej sorodna... |
| VSRS Sklep X Ips 32/2023 | 18.01.2024 | UPRAVNI SPOR | Stranka lahko umakne že vloženo revizijo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. |
| VSRS Sklep X Ips 49/2021-28 | 10.01.2024 | ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR | Določba drugega odstavka 5. člena ZOPDA je po oceni Vrhovnega sodišča v neskladju s 14. členom Ustave Republike Slovenije, saj povzroči, da pride do razlikovanja med položaji dedičev glede na okoliščino trajanja samega postopka pridobitve mnenja o verifikaciji bolezni in poteka same bolezni, torej okoliščin, ki so povsem nepredvidljive in naključne, kar pa ni stvaren in razumen razlog, ki bi dovoljeval različno obravnavo upravičencev do izplačila odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, ki jim je zakonodajalec namenil enako... |