| 05.12.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sodba PRp 705/2024
|
Oddelek za prekrške |
Zakon za prodajalno na mejnem prehodu postavlja dva pogoja: prvi je, da gre za prodajalno na območju mejnega prehoda, drugi pa je, da se blago prodaja potnikom. Pogoja nista določena alternativno, temveč morata biti izpolnjena kumulativno. |
| 21.11.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sodba PRp 688/2024
|
Oddelek za prekrške |
Zakonski znak prekrška po petem odstavku 19. člena ZPrCP je, da storilec v treh dneh od njene izdaje ni upošteval odredbe o odstranitvi zapuščenega vozila. V opisu dejanja v plačilnem nalogu je zgolj povzeta zakonska določba, ni pa konkretno navedeno, kdaj je bila odredba izdana, da bi bilo mogoče preveriti, ali je ta zakonski znak izpolnjen (da so do dneva, ko naj bi bil prekršek storjen, minili trije dnevi od izdaje odredbe). |
| 13.11.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sodba PRp 675/2024
|
Oddelek za prekrške |
Od storilke se zato lahko zahteva, da se ne bo zadovoljila le s seznanitvijo svojih delavcev in da bo sprejela še druge ustrezne ukrepe, da prepreči prodajo alkohola mladoletnim osebam. Ta zahteva glede na pomen zavarovane dobrine ni pretirana. |
| 13.11.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sklep PRp 682/2024
|
Oddelek za prekrške |
Drugačno dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno v odločbi o prekršku, namreč lahko sodišče ugotovi le na podlagi izvedenega dokaznega postopka. |
| 29.10.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sodba PRp 664/2024
|
Oddelek za prekrške |
V 20. členu ZJRM-1 je določeno, da se storilec kaznuje z globo najmanj 200.000 tolarjev, če so dejanja iz 6., 7., 12., 13. in 15. člena tega zakona storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti. 20. člen ZJRM-1 je torej kvalificirana oblika prekrškov iz zgoraj naštetih členov in je lahko storjen le v povezavi z enim od prekrškov po navedenih členih. |
| 23.10.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sodba PRp 663/2024
|
Oddelek za prekrške |
Zakonski znak prekrška po šestem odstavku 18. člena ZMV-1 je uporaba vozila (ki je bilo predelano, pa ta predelava ni bila odobrena in vpisana v evidenco) v prometu. |
| 16.10.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sodba PRp 636/2024
|
Oddelek za prekrške |
Za odločitev je namreč bistvenega pomena, da je prodajalka od kupca zahtevala osebni dokument. Odgovornost pravne osebe je, da zagotovi, da so njeni zaposleni seznanjeni z zakonom in s pravilnim uresničevanjem zakonskih določb, nadzor pa je potreben zato, da se zagotovi, da prodajalci preverjajo starost kupcev. Ne more pa dolžnost nadzora segati tako daleč, da bi pri vsakem prodajalcu zagotovili dodatno osebo, ki bi nadzirala, ali je bila starost kupca pravilno ugotovljena in ali ni morda prišlo do zmote pri prodajalcu. Taka zahteva dejansko... |
| 04.10.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sodba Cpg 94/2024
|
Gospodarski oddelek |
Tudi sicer je sodišče šele v ponovljenem postopku pozvalo toženca na konkretizacijo navedb in tudi iz tega razloga ni mogoče govoriti o prepoznih navedbah. V prvem postopku vprašanje povečanih stroškov v primeru skladiščenja na potencialnih drugih površinah zaradi materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje (da pri profitabilni kršitvi ni možno upoštevanje nobenih morebitnih koristi) za sodišče ni bilo relevantno, zato takrat tudi ni izvajalo materialnoprocesnega vodstva že pred oziroma na prvem naroku, kot bi ga sicer... |
| 03.10.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sklep I Kp 62515/2018
|
Kazenski oddelek |
Zakon o kazenskem postopku nima posebnih določb o predlogu za odpravo varščine, vendar to ne pomeni, da je zaradi tega ZKP protiustaven in da mora pritožbeno sodišče prekiniti postopek in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, kot to določa 156. člen Ustave.
Pravica do vložitve predloga za vračilo varščine v ZKP ni izrecno izključena, zato je treba pri odločanju o dovoljenosti vložitve takega predloga presojati, ali ima oseba, ki je dala varščino pravni interes za vložitev predloga. Pritožnica, ki je dala varščino ima... |
| 02.10.2024 |
Višje sodišče v Kopru |
VSK Sodba PRp 639/2024
|
Oddelek za prekrške |
Nobenega dvoma ni, da mora voznik, ki je zadolžen za vozilo, opozoriti, da vozilo ni tehnično brezhibno, vendar to ne pomeni, da pravni osebi (lastnici vozila in delodajalki) v zvezi s tem ni treba storiti ničesar, posebej še, ko gre za pomanjkljivost, ki je po eni strani takoj opazna, po drugi strani pa traja kar nekaj časa, da pnevmatike niso več brezhibne (in ne gre za hipno napako). Kljub temu je bila omogočena vožnja z neustreznimi pnevmatikami. Očitno torej je, da pritožnica nima ustrezno organiziranega nadzora, da bi lahko... |
