Sodstvo nadaljuje trend učinkovitega in uspešnega poslovanja

Predsednik Florjančič se je v svojem zadnjem nagovoru v tej vlogi zahvalil vsem zaposlenim v sodstvu in poudaril, da so s skupnimi močmi pripeljali sodni sistem v relativno ugoden položaj, ki omogoča optimističen pogled v prihodnost. Izpostavil je, da je sodstvo uresničilo cilje s področja svojih pristojnosti. Povečalo je transparentnost delovanja, kar se odraža tudi v konstantnem večanju zaupanja javnosti v delo sodstva. Kljub kadrovskim težavam je blizu realizacije projekt še širše uvedbe elektronskega poslovanja, skladno s cilji se je v zadnjem desetletju zmanjšalo tudi število sodnikov - za približno 300 sodniških mest.

Po drugi strani pa niso bile uresničene nekatere usmeritve, pri katerih je sodstvo odvisno od tvornega sodelovanja drugih dveh vej oblasti. V zvezi s tem je Florjančič opozoril predvsem na problem sodniške zakonodaje, neuresničen projekt nove sodne palače in določanje novih pristojnosti sodstva, ne da bi se pred tem preverile (z)možnosti sodnega sistema za njihovo uresničevanje. Znova je opozoril tudi na neurejen plačni položaj sodnikov.

Novi predsednik Vrhovnega sodišča RS Miodrag Đorđević je izpostavil, da je sodstvo nosilni steber vladavine prava: “Zato imamo sodniki v času, ko so sodišča in sodniki tarča okrepljenih in strateških pritiskov, ko prihaja do zdrsa demokracije in motenj pri uveljavljanju vladavine prava, ne samo pravico, da se odzovemo na kršitve človekovih pravic, temveč se to od nas celo pričakuje.” Med drugim je poudaril, da se zavzema za vrhovno sodišče kot vzor sodišča, ki zagotavlja visoko kakovostno in učinkovito odločanje ter razvito sodno upravo, hkrati pa skrbi za poenotenje sodne prakse kot svojo temeljno nalogo. Izpostavil je še, da vrhovno sodišče kot vrh sodne uprave opravlja tudi številne naloge, pri katerih ne gre za sojenje, zato je med drugim predsednik vrhovnega sodišča dolžan intervenirati v primerih, ko pride do motenj v delovanju sodnega sistema kot celote.

Na prireditvi, na kateri so zbrane nagovorili tudi predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Matej Accetto, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan in predsednik Sodnega sveta RS vrhovni sodnik Vladimir Horvat, je bilo na kratko predstavljeno tudi stanje v sodstvu v letu 2022. Kot kažejo podatki, se je tudi v preteklem letu nadaljeval trend učinkovitega in uspešnega poslovanja sodstva iz preteklih let. Sodstvo tako obvladuje število prejetih zadev in zmanjšuje število nerešenih zadev, hkrati pa uspešno izvaja aktivnosti na področju izboljšanja kakovosti svojega dela.

Po drugi strani pri nekaterih ključnih področjih, ki se nanašajo na pogoje dela in imajo pomemben vpliv na poslovanje celotnega sodstva, še vedno ni opaznega napredka. Odzivi predstavnikov zakonodajne in predvsem izvršilne veje oblasti sicer kažejo na premike v pozitivno smer, vseeno pa nekatere težave ostajajo.

Med najpomembnejše sodijo prostorske težave sodišč v Ljubljani, kjer so prostorski pogoji marsikje neprimerni tako za zaposlene kot za poslovanje s strankami. Vrhovno sodišče prav tako že več let opozarja na nesprejetje sodniške zakonodaje, s katero so povezana vprašanja plač sodnikov in sodnega osebja, enovitega prvostopenjskega sodnika in kariernega napredovanja strokovnih sodelavcev. Poleg tega težavo predstavljajo tudi proračunska sredstva za sodstvo, ki so sicer za leto 2023 višja kot leto pred tem, vseeno pa Vrhovno sodišče RS ocenjuje, da tudi takšen obseg sredstev ne bo zagotovil pokritja vseh obveznosti sodišč. Na področju stroškov sodnih postopkov, brezplačne pravne pomoči (predvsem zaradi dviga odvetniške tarife) in logističnih storitev zaradi stalne rasti cen poštnih storitev se namreč pričakuje primanjkljaj v višini osem milijonov evrov.

Glede na uspešno poslovanje sodišč v preteklem letu so kot prednostna področja sodstva v letu 2023 določena tudi nekatera nova področja, medtem ko bodo nekatere aktivnosti še vedno usmerjene v upravno področje, pri katerem se nadaljuje stalen trend določanja novih pristojnosti upravnega sodstva, in v elektronsko poslovanje sodišč. Med novimi nalogami oz. področji v letošnjem letu bo pozornost sodstva usmerjena v vlogo Vrhovnega sodišča RS kot sodišča najvišje instance in kot vrha sodne uprave. Prav tako med nove naloge sodijo tudi aktivnosti za izboljšanje položaja sodnikov in statusa sodnega osebja ter aktivnosti, usmerjene v spremembe zakonodaje in odzivnost sodišč v zvezi s tem.

Pri podatkih o poslovanju sodišč v zadnjih letih je sicer opazen splošen trend zmanjševanja števila prejetih zadev, medtem ko v letu 2022 izstopa podatek, da se je število nerešenih pomembnejših zadev ponovno zmanjšalo. Konec lanskega leta je bilo tako v reševanju oz. nerešenih še nekaj več kot 81.000 pomembnejših zadev, kar je za štiri odstotke manj kot leto pred tem. Podatki sicer kažejo (podrobnejša statistika gibanja zadev je na voljo na spletni podstrani Poslovanje sodstva), da je slovensko sodstvo lani obvladovalo število prejetih zadev. Kljub temu pa se je povprečni čas rešitve pomembnejših zadev v zadnjih letih nekoliko podaljšal in je konec leta 2022 znašal 8,6 meseca. Nekateri rezultati poslovanja tako narekujejo potrebo po dodatni pozornosti in ukrepanju sodne uprave v zvezi s tem.

 

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

 

Posnetek dogodka (YouTube)