Skoči na vsebino
Logotip - Okrajno sodišče v Tolminu
Skoči na vsebino
Logotip - Okrajno sodišče v Tolminu

Doseganje časovnih standardov v sodnih postopkih prispeva k uspešnemu poslovanju sodišč

05.12.2024 / Vrhovno sodišče

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

V središču pozornosti letošnje že 13. Konference dobrih praks v sodstvu, ki je danes potekala na Brdu pri Kranju, so bili časovni standardi oziroma upravljanje s časom v sodnih postopkih. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević, je sprejetje časovnih standardov namenjeno predvsem sodni upravi, da lahko sprejema ustrezne odločitve in ukrepe, pri čemer je kot najpomembnejšo izpostavil vlogo predsednikov sodišč, ki lahko uspešnost poslovanja sodišč spremljajo tudi z vidika doseganja teh standardov.

Svoje videnje tega področja so na konferenci, ki jo že tradicionalno organizira Vrhovno sodišče, predstavili tako sodniki kot sodna uprava, o tej temi pa je spregovorilo tudi več gostov iz tujine. Podobno je bilo tudi na predhodnih izvedbah konference, na katerih so sodišča in ostali gostje predstavili številne dobre prakse z različnih pravnih področij, prenovo in optimizacijo delovnih procesov, prednosti uporabe informatiziranih vpisnikov in drugih aplikacij ter tehničnih pripomočkov. Tako so bili predstavljeni številni projekti, ki predstavljajo pridobitev za bolj učinkovito delo sodišč.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

Po besedah predsednika Vrhovnega sodišča RS dr. Miodraga Đorđevića se pravosodni sistemi evropskih držav problematike upravljanja s časom lotevajo na različne načine, to področje pa je med drugim preučevala tudi Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri svetu Evrope (CEPEJ), katere delovna skupina je oblikovala več orodij za spremljanje in upravljanje s časom v sodnih postopkih. Določitev in doseganje časovnih standardov je poleg tega pomembno tudi z vidika Evropskega sodišča za človekove pravice, ki dolžino postopka priznava v sklopu pravice do poštenega sojenja.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

Kot je še povedal predsednik slovenskega Vrhovnega sodišča, lahko predsedniki sodišč z vidika doseganja časovnih standardov spodbujamo sodnike, da pri vodenju postopkov upoštevajo tudi časovni vidik. “V tem kontekstu verjamem, da bomo predsedniki sodišč, zlasti z uvedbo t.i. enovitega sodnika in s poudarkom na mobilnosti sodnikov, imeli na področju sodne uprave na voljo ustrezne ukrepe za boljšo in lažjo organizacijo delovnih procesov ter doseganje določenih časovnih standardov, v tem okviru pa tudi za bolj enakomerno obremenitev sodišč.”

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

V nadaljevanju dogodka je prisotne nagovorila ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je med drugim poudarila, da predstavlja današnje srečanje predvsem priložnost za izmenjavo mnenj in razmislek o pomenu časovnih standardov, pri katerih gre za določitev pričakovanega časa reševanja zadev v posameznih postopkih, to je razumnega časa reševanja posamezne zadeve. Izpostavila je še, da je sodniški poklic zelo zahteven, saj terja zadržanost, razsodnost, strokovno podkovanost in razum, pri čemer je vedno treba imeti v mislih tudi posameznika oziroma stranko postopka in njegovo pravico do sojenja v razumnem roku. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da predstavlja spoštovanje sodne veje oblasti enega od temeljev pravne države, je še poudarila pravosodna ministrica.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

Udeležence konference je nagovorila tudi predsednica Vrhovnega sodišča Srbije Jasmina Vasović, ki je povedala, da obstajajo univerzalni izzivi, s katerimi se soočajo vse države, ki pripadajo kontinentalnemu pravnemu sistemu, in ti izzivi narekujejo potrebo po širši izmenjavi mnenj in sodelovanju, k čemur bo pripomogla tudi današnja konferenca o časovnih okvirih in upravljanju časa v sodnih postopkih. Predsednica srbskega Vrhovnega sodišča je med drugim opozorila, da je izpolnjevanje sodniških nalog zapleteno. “Sodniki se ukvarjamo s pravom, stremimo pa k pravičnosti, zato je naša naloga, da v vseh pogledih, tudi glede časovnega okvira sodnih postopkov najdemo pravo mero.”

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

Pomembnost današnjega dogodka v smislu priložnosti za izmenjavo mnenj je izpostavila tudi namestnica predsednika Vrhovnega sodišča Hrvaške Gordana Jalšovečki, ki je največ pozornosti namenila hrvaškemu sodnemu sistemu. Na podlagi precej podrobnih podatkov je prisotnim predstavila tako delo hrvaških sodišč kot okvire delovanja hrvaškega sodnega sistema, ob zaključku nagovora pa izrazila upanje, da bo tudi današnje srečanje prispevalo k nadaljnjemu uspešnemu delovanju različnih sodnih sistemov na področju časovnih standardov. Obe visoki tuji gostji sta se sicer tudi vpisali v Zlato knjigo Vrhovnega sodišča.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

V nadaljevanju je nastopil raziskovalec Marco Fabri iz Nacionalnega raziskovalnega sveta Italije, sicer tudi predsednik Združenja za raziskovanje pravosodne uprave, ki je o upravljanju s časom v sodnih postopkih spregovoril z akademskega vidika. Med drugim je izpostavil, da predstavlja določitev časovnih okvirov temeljni korak za merjenje in primerjave različnih zadev ter za zagotavljanje sojenja v razumnem roku, predstavil pa je tudi nekatere ključne kriterije, ki jih morajo glede obravnave sodnih primerov z različnih pravnih področij upoštevati sodišča, če želijo dosegati dobre rezultate in uspešno poslovati.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

Udeležence konference je nagovoril tudi vrhovni sodnik Vrhovnega kasacijskega sodišča Italije Stefano Aprile, ki je spregovoril o upravljanju s časom v sodnih postopkih na podlagi izkušenj njihovega sodišča. Predstavil je nekatere podatke v zvezi z različnimi vrstami sodnih postopkov in med drugim izpostavil, da je za javnost časovni dejavnik pri sodnih postopkih ključnega pomena, zato je po drugi strani upravljanje s časom bistveni dejavnik uspeha za tiste, ki so pristojni za zagotavljanje poštenega sojenja. Najpomembnejši element pri doseganju visoke stopnje učinkovitosti predstavlja dobra organizacija, je med drugim poudaril vrhovni sodnik Stefano Aprile.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

O časovnih standardih v sodstvu, ki so bili že pred leti uveljavljeni namesto pričakovanega obsega dela oziroma t.i. norme, je podrobneje spregovoril podpredsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, višji sodnik Tomaž Bromše. Vrhovno sodišče je namreč za določitev časovnih standardov že leta 2015 oblikovalo delovno skupino, v kateri sodelujejo predstavniki najpomembnejših deležnikov sodstva in jo od leta 2022 vodi sodnik Bromše. Kot je pojasnil na današnji konferenci, se zdi skupini zelo pomemben stik z drugimi deležniki, od Sodnega sveta, Državnega tožilstva, Državnega odvetništva in Odvetniške zbornice do Ministrstva za pravosodje, ki poteka zelo dobro. Predstavil je tudi metodologijo za določanje časovnih standardov, in sicer za vse vrste sodišč, hkrati pa tudi nekaj referenčnih primerov, ki so bili delovni skupini v oporo pri pripravi meril za določanje standardov. Ob tem je sodnik Bromše spregovoril še o nekaterih pozitivnih praksah, ki so jih uvedli na Okrožnem sodišču v Ljubljani in jim omogočajo hitrejše oziroma bolj tekoče delo.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

Strokovni sodelavec v Službi za razvoj sodne uprave pri Vrhovnem sodišču Tine Stegovec je predstavil pogled sodne uprave oziroma Vrhovnega sodišča na časovne standarde. Pojasnil je, da so časovni standardi postavljeni ob upoštevanju statističnih podatkov in razmer, v katerih poslujejo sodišča, upoštevan pa je tudi vidik stranke, saj zasledujejo cilj enakega trajanja postopkov ne glede na sodišče. Pri doseganju teh standardov imajo zelo pomembno vlogo predsedniki sodišč z izvajanjem ustreznih ukrepov sodne uprave ter motivacijo sodnikov in osebja, je poudaril Stegovec in dodal, da “si v sodstvu časovne standarde postavljamo sami, kar je po eni strani odraz neodvisnosti sodne veje oblasti, po drugi strani pa njene zrelosti in odgovornosti”.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

V zaključnem delu konference je udeležence nagovorila še sodnica mag. Barbara Petrič z Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je predstavila način dela na pravdnem oddelku večjega okrožnega sodišča, predvsem v smislu lovljenja ravnotežja med hitrostjo postopka in kakovostjo sodniškega odločanja. Predstavila je nekatere učinkovite pristope pri vodenju postopkov, tako z vidika organizacije dela na oddelku kot z vidika sodnika, pri čemer je bil poudarek namenjen koncentraciji oprave procesnih dejanj, uporabi institutov, ki lahko pripomorejo h krajšemu teku postopka in uporabi aplikacij, ki so se kot učinkovite izkazale v praksi.

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

 

13. Konferenca dobrih praks v sodstvu

 

Fotografije: STA

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.