Predsedniki slovenskih sodišč o delovanju sodne uprave in digitalizaciji

Predsednik Đorđević je v pozdravnem nagovoru tokratni sestanek izpostavil predvsem kot dobro priložnost za izmenjavo izkušenj in pogovor o trenutnem stanju oziroma uspešnosti delovanja slovenskih sodišč. Na tovrstnih rednih letnih srečanjih s predsednikom Vrhovnega sodišča, namenjenih zlasti boljši komunikaciji, sodelovanju in koordinaciji znotraj sodnega sistema, namreč predsedniki sodišč razpravljajo o vseh aktualnih zadevah v zvezi z njihovim delom in analizirajo težave, ki se pokažejo ob rednem poslovanju. Ob iskanju rešitev zanje pa tudi izmenjujejo izkušnje in dobre prakse s posameznih sodišč.
 

 

 

Predsednike sodišč sta uvodoma pozdravila še predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Pečnik, ki je udeležencem izrekla dobrodošlico in jim zaželela uspešno delo, ter direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož dr. Aleksander Lorenčič, ki je povedal, da jim je v čast gositi takšen dogodek ter na kratko spregovoril o Ptujskem gradu in muzejskih zbirkah, ki so na ogled obiskovalcem.

 

 

Predsednik švedskega Vrhovnega sodišča predstavil njihov sodni sistem

V nadaljevanju je udeležence nagovoril častni gost, predsednik Vrhovnega sodišča Švedske in trenutno predsedujoči Mreži predsednikov vrhovnih sodišč držav članic Evropske unije Anders Eka. Po orisu svoje karierne poti je izpostavil, da je z vodenjem sodišča povezanih veliko izzivov. Po eni strani morajo predsedniki zagotoviti čim boljše delovanje sodišča, po drugi strani pa so ves čas soočeni tudi z zahtevami po učinkovitosti. Zato se mu srečanja, kot je bilo tokratno, zdijo zelo pomembna, saj je mogoče na njih izmenjati izkušnje in dobre prakse iz različnih sodnih sistemov.
 

Na kratko je predstavil tudi švedski sodni sistem in sodstvo, ki po njegovem mnenju delujeta precej dobro, čeprav se tudi sami soočajo z mnogimi izzivi. V zadnjih letih denimo z nenehnim naraščanjem števila kazenskih zadev, kar vedno znova zahteva prilagoditve in širitve delovanja sodišč. Švedski sodni sistem sicer temelji na dveh stebrih, enem za splošna sodišča in drugem za upravna sodišča, pri čemer splošni sodni sistem sestavlja 46 okrožnih sodišč, šest pritožbenih sodišč in vrhovno sodišče.

Kot zanimivost je izpostavil, da se okrožna sodišča, ki so sicer edina vrsta prvostopenjskih splošnih sodišč, kar precej razlikujejo po velikosti, saj je zlasti na severnih območjih države več manjših sodišč z le nekaj sodniki, medtem ko imajo v večjih mestih tudi po več velikih sodišč z več kot 50 sodniki. Na Vrhovnem sodišču Švedske, katerega glavna naloga je usmerjati nižja sodišča glede pravilne uporabe prava, torej zagotoviti doslednost, jasnost in razvoj prava, pa je trenutno 16 sodnikov, je pojasnil Anders Eka.

Predstavil je tudi Mrežo predsednikov vrhovnih sodišč držav članic Evropske unije in izpostavil, da vsa sodišča v Evropski uniji predstavljajo skupno osnovo mreže sodišč in hkrati pomemben sestavni del pravnega aparata Evropske unije. Sodelovanje med Sodiščem Evropske unije v Luksembourgu in različnimi nacionalnimi sodnimi sistemi zagotavlja vpliv prava Evropske unije na celotnem območju EU. Le-to se izvaja prek sistema predhodnih odločb, pa tudi prek tesnega dialoga med različnimi vrhovnimi sodišči ter Sodiščem EU v Luksembourgu in Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. V središču dejavnosti vrhovnih sodišč so državljani EU in vsa podjetja v EU, saj morajo za vse državljane EU veljati enake možnosti, je izpostavil častni gost s Švedske in dodal, da je treba, da bi se to zgodilo, izpolniti številne pogoje. „Vse države morajo biti v celoti dobro delujoče pravne države, sodišča pa nepristranska in neodvisna. Drug ključni vidik, ki ga ne gre podcenjevati, pa je pomen temeljnega zaupanja državljanov v delovanje sodišč,“ je pri tem poudaril predsednik Eka.
 
Predsednik Đorđević izpostavil tudi pomen mednarodnega delovanja

Za njim je predsednike sodišč in druge goste nagovoril predsednik Đorđević, ki je največ pozornosti namenil uspešnemu delovanju sodne uprave, ki omogoča ukrepe za učinkovito sojenje in uspešno organizacijo poslovanja sodišč, ter digitalizaciji, ki omogoča hitrejše, racionalnejše in transparentnejše poslovanje sodstva. Ob tem je izpostavil, da gre tako pri delovanju sodne uprave, ki predstavlja most med sodniki in uporabniki sodnih storitev, kot tudi pri digitalizaciji za prednostni področji, ki sta bili kot takšni izpostavljeni že ob Otvoritvi sodnega leta 2025. Pri določanju prednostnih področij gre namreč za strateško odločitev glede usmerjanja aktivnosti v izboljšanje stanja na nekem področju in uspešno delovanje v prihodnosti.

Ob tem je predsednik Vrhovnega sodišča posebej opozoril na pomen uporabe umetne inteligence v sodstvu, o čemer je bilo prav tako govora na tokratnem sestanku. Po njegovem trdnem prepričanju bi moralo sodstvo pri svojem delu čim bolje izkoristiti potenciale, ki jih nudi umetna inteligenca, saj gre za novo realnost, s katero se je treba soočiti. Vendar pa umetna inteligenca ne bi smela nadomestiti sodnikov, saj imajo stranke pravico do sodnika človeka.

Predsednik Đorđević je kot zelo pomembno izpostavil tudi mednarodno delovanje in sodelovanje slovenskega Vrhovnega sodišča, na kar kaže tudi tokratni dogodek. Tovrstno sodelovanje naj bi tudi v prihodnje bilo ena od strateških usmeritev delovanja Vrhovnega sodišča. Predstavniki Vrhovnega sodišča so se sicer pred dnevi vrnili iz Albanije, kjer so sodelovali na Konferenci predsednikov vrhovnih sodišč Srednje in Vzhodne Evrope, na kateri so razpravljali o uspešni uporabi digitalnih orodij pri delu sodstva. Septembra bo delegacija Vrhovnega sodišča obiskala Mednarodno kazensko sodišče v Hagu, medtem ko bo oktobra Vrhovno sodišče obiskala delegacija Vrhovnega sodišča Španije. Novembra pa naj bi slovensko Vrhovno sodišče v sodelovanju s Svetom Evrope gostilo regionalno konferenco.

Največ pozornosti na sestanku predsednikov sodišč, ki je sledil v nadaljevanju in je bil interne narave, je bilo namenjene časovnim standardom in merilom za kakovost dela sodišč. Slednja predstavljajo nadgradnjo pristopa Vrhovnega sodišča k upravljanju kakovosti v sodstvu. Vrhovno sodišče je namreč v zadnjih letih spodbujalo zagotavljanje kakovosti z različnimi aktivnostmi, na primer z enotno informacijsko podporo, zagotavljanjem podatkov za potrebe sodne uprave, določanjem prednostnih področij ob otvoritvi sodnega leta, uporabo metodologij za izenačevanje obremenitev med sodišči in spodbujanjem prenosa dobrih praks na Konferencah dobrih praks.

Predsedniki sodišč so na tokratnem sestanku obravnavali osnutek Meril za kakovost dela sodišč kot instrumenta, ki na nekoliko bolj formalen način spodbuja vključevanje dobrih praks v delovne procese sodišč, pri upravljanju in vodenju sodišč; naslavljajo pa tudi vidik strank v postopkih. Merila niso namenjena poročanju oziroma ocenjevanju poslovnih rezultatov sodišč, temveč so določena kot standardi zagotavljanja kakovosti na določenih delih poslovanja sodstva.

Časovni standardi pa so upravljavsko orodje, ki sodiščem omogočajo učinkovito spremljanje časovnega vidika reševanja zadev, zgodnje zaznavanje težav ter načrtovanje ukrepov za zagotavljanje sojenja v razumnem roku. Hkrati so okvirni pokazatelj stranki o trajanju tipičnega postopka določene vrste v večini zadev, medtem ko so navznoter namenjeni oceni stanja in posledično predstavljajo merilo za uvedbo ukrepov sodne uprave. V predstavitvi na tokratnem sestanku je bil poudarek na rezultatih sodišč, spremljanju trajanja nerešenih zadev in izvajanju ustreznih ukrepov sodne uprave za tekoče reševanje zadev. Vrhovno sodišče namreč od prvostopenjskih sodišč pričakuje, da bodo spremljala nerešene zadeve z vidika doseganja časovnih standardov; od višjih sodišč pa, da bodo izvajala nadzorne pristojnosti zaradi zagotavljanja sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

 

 

 

S predstavniki Sveta Evrope o digitalizaciji

Popoldanski del dogodka je bil namenjen druženju s predstavniki Sveta Evrope, med njimi s projektno vodjo pri Generalnem direktoratu Sveta Evropa za človekove pravice in vladavino prava Milico Vesović, pri čemer je bila v središču pozornosti digitalizacija. Precej pozornosti je požel nastop predsednika Vrhovnega sodišča Švedske Andersa Eke, ki je spregovoril o stanju in izzivih v zvezi z digitalizacijo na švedskih sodiščih; pa tudi višjega sodnika Tomaža Bromšeta z Višjega sodišča v Ljubljani, ki je spregovoril o digitalnih orodjih in uporabi umetne inteligence pred sodišči prve stopnje. Ob tem je kot eno ključnih vprašanj za sodstvo izpostavil dilemo, kako zagotoviti pravico in dobro delujoč sodni sistem - tudi v luči visokih pričakovanj javnosti. Po njegovih besedah so pri tem slovenskemu sodnemu sistemu zagotovo lahko v pomoč digitalna orodja, ki jih slovenski sodniki v precejšnji meri že uporabljajo in ki jim po drugi strani v precejšnji meri že omogočajo elektronsko vodenje primerov. Ob tem je med drugim kot primer dobre prakse izpostavil uporabo lastne aplikacije Tipko za pretvorbo govora v besedilo, ki v pomembni meri prispeva k razbremenitvi sodnega osebja.

 

Predstavnici hrvaškega Ministrstva za pravosodje, javno upravo in digitalno preobrazbo, Renata Diankov in Kristina Pavlović, pa sta udeležencem srečanja predstavili hrvaški vidik in projekte digitalizacije z uporabo umetne inteligence. Največ pozornosti sta namenili anonimizaciji in objavi sodnih odločitev hrvaških sodišč, kar po njunih besedah prispeva k transparentnosti sodnih odločitev. Kot sta pojasnili, je imela Hrvaška pred leti težave tako z uspešnostjo kot dostopnostjo sodstva za državljane, tudi zato, ker so pri objavi sodnih odločb precej zaostajali za ostalimi državami Evropske unije. Zato so uvedli avtomatizacijo anonimizacije vseh sodnih odločitev s pomočjo umetne inteligence in pričeli z objavo sodb vrhovnega in višjih sodišč, danes pa že tudi z objavo sodb prvostopenjskih sodišč, kar po njunih besedah prispeva k transparentnosti in učinkovitosti hrvaškega sodstva.
 

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.