Kontaktne informacije

Okrajno sodišče v Sevnici

Glavni trg 30, 8290 Sevnica
tel.: (07) 81 63 840
faks: (07) 81 63 850
e-mail: urad.ojsev@sodisce.si
Obvestilo: Telefonski klici se snemajo. Zloraba se kaznuje !

Predsednik sodišča:

Matjaž Kučič

Predsednika nadomešča (po letnem razporedu dela):

Majda Mirt Brenko

Vodja urada:

Jasmina Kumar
tel.: (07) 81 63 856

Pisarne na sodišču

Kazenska pisarna

tel.: (07) 81 63 840

Zapuščinska pisarna

tel.: (07) 81 63 840

Pravdna in nepravdna pisarna

tel.: (07) 81 63 840

Izvršilna pisarna

tel.: (07) 81 63 840

Pisarna za prekrške

tel.: (07) 81 63 840

Zemljiška knjiga

tel.: (07) 81 63 853
Vodja zemljiške knjige: Barbara Nikolič

Poslovni čas:

od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek od 8. do 15. ure,

Uradne ure v sodnih pisarnah za nevabljene stranke:

ponedeljek in petek: od 09:00 do 12:00 ure
sreda: od 9:00 do 12.00 ure in od 14:00 do16:30 ure

Uradne ure zemljiške knjige:

ponedeljek, sreda, petek : od 09:00 do 12:00 ure
ponedeljek in sreda tudi: od 14:00 do 16:00 ure

Uradne ure vložišča (sprememba 15.11.2016):

od ponedeljka do četrtka: od 08:00 do 16.00 ure
petek od 08:00 do 15:00 ure

Stranke sodišča obveščamo, da je na podlagi 51. a čl. Sodnega reda poslovni čas sodišča na dan 24. in 31. december od 8.00 ure do 13.00 ure. Uradne ure za nevabljene stranke in za poslovanje v zvezi z javnimi knjigami pa so od 9.00 ure do 12.00 ure.

Hišni red

Hišni red določa med drugim način dostopa obiskovalcev v sodno zgradbo in izkazovanje z osebnim dokumentom, zaradi varnostnih razlogov (1.čl. Hišnega reda).

Varnostniki opravljajo kontrolo (13. čl. Hišnega reda) nad neupravičenim vnosom orožja in drugih nevarnih sredstev v prostore sodne stavbe z uporabo rentgena za pregled prtljage in detektorjev za odkrivanje kovin. Vsi obiskovalci, stranke ter udeleženci v postopkih vstopajo v sodno stavbo skozi detektorska vrata pri glavnem vhodu v sodno stavbo, pri čemer morajo predhodno odložiti vse predmete z vsebnostjo kovine, ki jih imajo na sebi, v kaseto, ki se nahaja na mizici poleg detektorskih vrat. Če oseba kljub temu povzroči zvočni ali svetlobni signal, mora varnostnik vstopajočo osebo ponovno pregledati z ročnim detektorjem kovin in odkriti vir, ki je sprožil navedeni signal. Oseba mora vso prtljago (kovček, torbo ipd.) odložiti v rentgen za pregled prtljage, ki jo mora pregledati usposobljeni varnostnik.

V primeru suma neupravičenega vnosa orožja in drugih nevarnih sredstev v sodno stavbo, povzročenega z zvočnim in svetlobnim signalom detektorskih vrat oz. zaznanega ob pregledu prtljage, varnostnik pozove osebo, da pokaže predmet, ki je signal povzročil. Osebi, ki na poziv varnostne službe ne pokaže zaznanega predmeta, varnostnik ne dovoli vstopa v sodno stavbo.

V primeru gneče na vhodu v sodno zgradbo ali v primeru okvare rentgena za pregled prtljage, detektorskih vrat in ročnega detektorja kovin, morajo varnostniki opraviti klasičen pregled prtljage in oblačil, pri čemer vstopajoča oseba sama odpre prtljago, premika predmete v njej, jih izvleče iz nje ipd. in sama pokaže, kaj se nahaja po žepih njenega oblačila.

Po končanem varnostnem pregledu se vstopajoči osebi vrne vse predmete in prtljago, ki jo je odložila med izvajanjem tega postopka na vhodu v sodno zgradbo, razen predmetov, katerih vnos v sodno zgradbo ni dovoljen. Te predmete se ob vstopu deponira v omari v prostoru za varnostnika in se osebi vrne ob izstopu iz sodne zgradbe.

V sodno stavbo ni dovoljen vstop oboroženim osebam (14. čl. Hišnega reda). V primeru, da želi oseba neupravičeno vnesti v sodno stavbo orožje ali druge nevarno sredstvo in le tega noče oddati, ji varnostna služba ne dovoli vstopa v sodno stavbo. Predmeti, ki se po zakonu o orožju štejejo za orožje, se vstopajoči osebi začasno odvzamejo, osebo pa varnostnik zadrži do prihoda policije (15. čl. Hišnega reda).

Ob vstopu v zgradbo varnostnik preveri na podlagi vabila ali kakšnega drugega pisanja sodišča, kdo vstopa, po potrebi vpogleda tudi v osebni dokument obiskovalca. O tem vodi varnostnik posebno evidenco. Varnostnik ob vstopu stranko napoti v nadstropje in sobo, kamor je namenjena na podlagi vabila ali pisanja sodišča (18.čl. Hišnega reda).

Če ob vstopu v zgradbo v času uradnih ur stranka nima vabila ali kakšnega drugega pisanja sodišča, mora varnostnik zahtevati, da se izkaže z osebnim dokumentom in jo napotiti v sobo, v katero je namenjena in v katero sme vstopiti. Strankam, ki nimajo izkazanega vabila ali njihov prihod ni potrjen s strani sodnika oz. delavca sodišča in želijo v prostore sodišča izven uradnih ur, varnostna služba ne dovoli vstopa v sodno stavbo, razen če gre za zagotavljanje javnosti na glavnih obravnavah in vstopa v sprejemno pisarno (19. čl. Hišnega reda).

Stranki, ki je namenjena na javno obravnavo kot poslušalec, dovoli varnostnik vstop v sodno zgradbo samo v času trajanja obravnave (19. čl. Hišnega reda).

Osebam, ki kažejo znake alkoholiziranosti ali so neprimerno oblečene ali se neprimerno obnašajo in otrokom, ki niso v spremstvu staršev, praviloma vstop v sodne prostore ni dovoljen. Če ima takšna oseba vabilo, se varnostna služba o nadaljnjem postopanju posvetuje s sodnikom oziroma drugo pristojno osebo, h kateri je ta stranka vabljena (19. čl. Hišnega reda).

Izvleček hišnega reda

(19.8.2021)

In še ena zanimivost o našem sodišču:

STAVBA OKRAJNEGA SODIŠČA V SEVNICI - zgodovinski okvir

Nastanek stavbe, v kateri domuje Okrajno sodišče v Sevnici v starem mestnem jedru, je zavit v sivino preteklosti. Predhodnica sedanje stavbe, ki stoji kot ena redkih samostojno v severnem trškem nizu, je verjetno stala že najmanj v 18. stoletju. Obstoj stanovanjske hiše, tedaj najbrž nizkopritlične, je kartografsko izpričan na situacijskem načrtu porečja Save iz leta 1807 in mapi Franciscejskega katastra iz leta 1825. Iz slednjega je razvidno, da je bil tloris hiše v obliki zrcalne črke L, na dvorišču za njo sta samostojno stali leseni gospodarski poslopji, za njima pa je bila vrtna parcela. Na podlagi vpisov v rojstni knjigi Župnije Sevnica je hiša v drugi četrtini 19. stoletja služila trgovski dejavnosti. Domnevno pred sredino 19. stoletja je postala last veleposestnika Jožefa Smrekarja. Ko je avstrijska oblast leta 1849 reorganizirala sodstvo z ustanovitvijo okrožnih in okrajnih sodišč, je Sevnici kot pomembnemu obrtno-trgovskemu središču pripadlo mesto okrajnega sodišča. Sevniški sodni okraj je ob ustanovitvi obsegal občine Blanca, Zabukovje, Sevnica-trg, Brestanica-trg, Anže, Gorica, Stolovnik, Raztez, Armeško, Brezje in Senovo. Okrajno sodišče je svoje prostore dobilo v obravnavani stavbi, ki jo je vzelo v dolgoročni najem od Jožefa Smrekarja.

Na binkoštno nedeljo 4. junija 1854 je Sevnico prizadel zadnji velik požar, ki je uničil večino trškega stavbnega fonda. V njem je pogorela tudi stavba okrajnega sodišča. Današnja štiriosna enonadstropna stavba je rezultat do- in prezidave po tem dogodku. Od leta 1863 dalje je bil lastnik stavbe s poslopjem sodnih zaporov in vrtno parcelo gradbeni inženir, veleposestnik in pomemben sevniški družbeno-politični delavec Anton Smrekar. Domnevno v sedemdesetih letih 19. stoletja je bil na dvoriščni strani ob zahodni stranici parcele pravokotno na stavbo sodišča prizidan nadstropen podolgovat objekt z zapornimi celicami in stanovanjem sodnega uradnika.

Med letoma 1892 in 1899 je bila stavba znova dozidana. Na vzhodnem delu njene severne stranice (ob prečni ulici) je bil pravokotno nanjo prizidan nadstropen dvoosni trakt z dvokapno streho, katerega sleme je nižje od slemena stavbe. Najbrž je iz tega časa tudi visok kamnit zid, ki s severne in vzhodne strani obdaja vrtno parcelo. Leta 1932 je stavba, vse dotlej v zasebni lasti, prišla po zaslugi zavzetega sevniškega župana Ernesta Kruleja iz rok Smrekarjevih dedičev v last Trške občine Sevnica. Med obema vojnama sta v pritličju stavbe domovali v najemu obrtni dejavnosti – delavnica ključavničarja in mehanika Henrika Šmuka in salon modistinje Hedvike Kozinc. Z začetkom druge svetovne vojne je bilo sevniško okrajno sodišče ukinjeno. Namesto njega je bila postavljena podružnica sodišča Brežice v Sevnici. Od konca vojne je v stavbi do leta 1952 uradoval Krajevni ljudski odbor Sevnica. Leta 1952 je bilo v Sevnici znova ustanovljeno okrajno sodišče, s poslovanjem pa je začelo 1. junija 1953.

Od zunanjih sprememb stavbe v letih po drugi svetovni vojni velja omeniti dve. Leta 1956 je vhod v stavbo dobil dvoramno stopnišče, krito z enokapnim nadstreškom, ki sloni na dveh kamnitih stebrih. V umetnostnem pogledu zanimiv nadstrešek je delo učenca ali učenke arhitekta Jožeta Plečnika. Oblikovno zelo podoben nadstrešek se nahaja na spomeniku NOB pred Dolenjo vasjo v Selški dolini. Ker je tamkajšnji načrt po Plečnikovem naročilu izdelala njegova učenka Vladimira Bratuž, bi lahko nadstrešek, ki poudarja vhod v stavbo sevniškega sodišča, pripisali njenemu avtorstvu. Na izgled pročelja stavbe pa je nedolgo zatem vplival naslednji gradbeni poseg. Leta 1959 je Občina Sevnica začela s pripravami za asfaltacijo Glavnega trga. Pri tem so poglobili tudi zahodni (zgornji) del trga (do 1 m), ki je imel dotlej višji nivo tal. S poglobitvijo cestišča so vse trške hiše na tem delu dobile dodatne stopnice. Občutno spremembo je doživela stavba okrajnega sodišča. Levo in desno od dvoramnega stopnišča je dobila po vsej dolžini pročelja betonska podesta z betonskimi stebrički, ki se zaključujeta z enoramnimi stopnicami. Takšen zgled je stavba ohranila vse do današnjih dni.

Za konec še zanimivost: v stavbi okrajnega sodišča se je (predstojniku okrajnega sodišča) rodil Fran Mayer (1866–1940), zaslužni narodni delavec, odvetnik in župan v Šoštanju ter častni meščan Šoštanja.

Sevnica, 13. oktober 2017
Oskar Zoran Zelič

Številke TRR sodišč

Transakcijski račun za plačilo sodnih taks za pravne osebe in fizične osebe ter zasebnike:

SI56 0110 0845 0088 588, sklicna št.: 11-42234-7110006*

Transakcijski račun za prehodne pologe - predujme:

SI56 0110 0695 0422 319, sklicna št.:
00 5290 - opravilna številka - izvršilne zadeve
00 5061 - opravilna števila - pravdne zadeve
00 5118 - opravilna številka - nepravdne zadeve

Transakcijski račun za redne depozite - varščine, kupnine:

SI56 0110 0696 0422 340, sklicna št.:
00 5290 - opravilna številka - izvršilne zadeve
00 5061 - opravilna števila - pravdne zadeve
00 5118 - opravilna številka - nepravdne zadeve

Povprečnine oz. sodne takse kazenskega postopka in stroški kazenskega postopka:

SI56 0110 0845 0088 782 sklic 11-42234-7120095-*

Denarne kazni za kazniva dejanja fizičnih in pravnih oseb:

SI56 0110 0845 0088 685 sklic 11-42234-7120001-*

Druge globe, denarne kazni in odvzem premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska:

SI56 0110 0845 0162 890 sklic 11-42234-7120036-*

Številke TRR sodišča - za prekrškovne zadeve:

SI56 0110 0696 0611 975 - varščina
SI56 0110 0845 0021 949 - povprečnine
SI56 0110 0845 0072 486 - povprečnine PR
SI56 0110 0845 0072 680 - globe PR
SI56 0110 0845 0098 385 - globe PRuz
SI56 0110 0845 0098 482 - pos. stroški
SI56 0110 0845 0160 756 - sodne takse

Od 1. marca 2018 je možno negotovinsko plačevanje taks in glob brez stroškov plačilnih storitev. Več informacij >>

Matična in davčna številka

5877946003, 72372133