Sodstvo se pospešeno digitalizira in pripravlja na sistemske spremembe

Slovenska sodišča so kljub povečanju števila prejetih zadev in pomanjkanju podpornega osebja v letu 2025 poslovala stabilno in v veliki večini obvladala število prejetih zadev, v oceni uspešnosti izvajanja sodne oblasti v preteklem letu ugotavlja predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Damjan Orož. V okviru pospešene digitalizacije so lani slovenska sodišča nadaljevala z uvajanjem elektronskega poslovanja ter pripravami na obvezno elektronsko vlaganje in vročanje za profesionalne uporabnike. Digitalizacijo so v letu 2025 zaznamovali tudi prehod na elektronsko poslovanje Upravnega sodišča ter priprave na širitev elektronskega poslovanja na civilno področje.

Poslovanje slovenskega sodstva je tako primerljivo tudi v mednarodnem okviru, izpostavlja predsednik Orož, ki ob tem opozarja, da digitalizacija in uvajanje novih tehnologij lahko le delno nadomestita manjkajoče kadre, saj sojenje vedno zahteva odločitev človeka.

Leto 2025 v številkah

Podrobnejši vpogled v delo slovenskega sodstva kaže, da so sodišča v letu 2025 rešila nekaj več kot 816.000 zadev in opravila 82.000 narokov. Lani so sicer sodišča prejela za en odstotek več pomembnejših zadev (116.000) kot v letu poprej, od tega jih je bilo rešenih več kot 114.000, kar pomeni, da je bilo obvladovanje prejetih pomembnejših zadev 98,7-odstotno. Povprečni čas rešitve teh zadev je lani znašal 8,8 meseca. Med pomembnejše zadeve na primer spada odločanje v pravdah, gospodarskih, delovnih in socialnih ter upravnih sporih, družinskopravne zadeve, insolvenčne zadeve, preiskava in kazensko sojenje, prekrškovni postopki ter odločanje o pravnih sredstvih.

Število prejetih ostalih zadev pa se je lani zmanjšalo za en odstotek. Sodišča so prejela več kot 704.000 in rešila več kot 702.000 ostalih zadev, obvladovanje prejetih zadev je bilo 99,7-odstotno. Povprečni čas rešitve za ostale zadeve je lani znašal 24 dni. Sodstvo je v zvezi s temi zadevami (med katere se na primer uvrščajo izvršba in zavarovanje, zemljiška knjiga, sodni register, izdaja plačilnih nalogov, odločanje o brezplačni pravni pomoči) v preteklosti že izvedlo uspešne reforme na področju informatizacije in organizacije delovnega procesa.

Podatki sicer prinašajo še nekaj zanimivih številk, saj kažejo, da je bilo na spletnem portalu Sodne prakse lani objavljenih 8.254 sodnih odločb, skoraj vse (99 odstotkov) dražb v sodnih izvršilnih postopkih je bilo izvedenih v elektronski obliki, na uradnih spletnih straneh slovenskega sodstva pa je bilo zabeleženih več kot 853.000 obiskov. Vrhovno sodišče je bilo aktivno tudi na različnih družbenih omrežjih. Podatki tudi kažejo, da je lani sodniško funkcijo opravljalo 863 sodnic in sodnikov, ob čemer je bil strateški cilj - zmanjšati število pod 42 sodnic in sodnikov na 100.000 prebivalcev - dosežen že v letu 2021.

Še vedno pa resno težavo za sodstvo predstavljajo odpovedi privedb priprtih in zaprtih oseb na sodišče zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. V letu 2025 je bilo zaradi tega odpovedanih skoraj 3.000 privedb, zaradi česar je v dobri polovici teh zadev prišlo do preklica narokov.

Pozitiven trend pri zaupanju javnosti

Po drugi strani se sodišča že leta soočajo s prostorsko stisko in neurejenimi prostori. Najbolj problematična ostaja prostorska problematika v Ljubljani, kjer največji sodišči v državi (ljubljansko okrajno in okrožno sodišče) delujeta na več kot 14 lokacijah, kar je neustrezno tako z vidika dostopnosti za stranke kot z vidika različnih varnostnih tveganj. Sodstvo zato že leta opozarja, da je izgradnja nove sodne stavbe edina primerna rešitev prostorske problematike sodišč v Ljubljani.

Sodišča sicer zadnja leta vse več pozornosti namenjajo tudi približevanju javnosti. Tako je bilo lani na različnih sodiščih, tudi na Vrhovnem sodišču, izvedenih več dnevov odprtih vrat in drugih aktivnosti, s katerimi je bilo zlasti mladim predstavljeno delovanje sodišč in sodstva. Smiselnosti tovrstnega odpiranja javnosti pritrjujejo tudi nekatere mednarodne raziskave, denimo Poročilo o stanju na področju pravosodja (EU Justice Scoreboard) za leto 2025, ki med drugim kaže, da zaupanje v neodvisnost sodišč in sodnikov v Sloveniji narašča. Pozitiven trend je opazen tako pri zaupanju splošne javnosti (kjer je Slovenija na 15. mestu) kot med podjetji, pri katerih je prišlo do občutnega povišanja zaupanja, kar našo državo uvršča na 13. mesto v Evropski uniji.

Letno poročilo izpostavlja še, da sta bila konec lanskega leta sprejeta nova sistemska zakona na področju sodstva (Zakon o sodiščih in Zakon o sodnikih), ki naj bi pripomogla k enakomernejši obremenjenosti sodišč, njihovi večji učinkovitosti in zagotavljanju sojenja v razumnem roku. Od 1. januarja 2027 bodo tako na prvi stopnji odločala le še okrožna sodišča.

 

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2025

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.