Na Vrhovnem sodišču zelo zaskrbljeni zaradi ravnanja Mandatno-volilne komisije DZ
15.10.2026 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče RS izraža presenečenje in zaskrbljenost zaradi dogajanja na današnji seji Mandatno-volilne komisije Državnega zbora, na kateri trije predlogi za izvolitev na sodniška mesta in en predlog za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika niso dobili zadostne podpore poslancev. Ob tem še posebno skrb zbuja dejstvo, da so člani komisije o tem odločili brez razprave, torej ne da bi podali kakršnakoli pojasnila ali argumente za svojo odločitev.
Vrhovno sodišče ob tem izpostavlja, da so bile nesporne strokovne reference kandidatov za sodnike in kandidata za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika potrjene tudi s strani Sodnega sveta kot strokovnega organa, katerega temeljna naloga je varovanje samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti, skrbi pa tudi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in za izbiro najprimernejših kandidatov za sodniško funkcijo.
Zato si je še toliko težje razložiti, kaj je večino članov Mandatno-volilne komisije Državnega zbora prepričalo, da ni podprla predlaganih kandidatov s preverjenimi strokovnimi referencami, ki so nujne za kakovostno opravljanje zahtevne in odgovorne sodniške funkcije. Na tem mestu zato na Vrhovnem sodišču izražamo veliko zaskrbljenost, saj bi tudi ob popolnem spoštovanju pravice poslancev do avtonomnega odločanja po svoji vesti in presoji vseeno upravičeno pričakovali vsaj tehtno pojasnilo, zakaj so bili zavrnjeni strokovno podprti predlogi Sodnega sveta glede kandidatov.
Ob tem Vrhovno sodišče izpostavlja še, da gre pri kandidatu za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika Borisu Gabrijelu Hrovatu, ki trenutno vodi kazenski oddelek na Višjem sodišču v Ljubljani, za sodnika s skupaj več kot 19 leti izkušenj s sojenjem v kazenskih zadevah in izjemnimi referencami na svojem področju. Poleg tega pri imenovanju sodnika Hrovata ne gre samo za načelno vprašanje glede imenovanja, ampak tudi za reševanje konkretne kadrovske stiske na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča, saj je le-ta kadrovsko podhranjen. Odločitev Mandatno-volilne komisije DZ tako predstavlja tudi oviranje rednega izvajanja sodne funkcije na Vrhovnem sodišču.
Neodvisno sodstvo je eden od temeljev vsake demokratične ureditve, zadostno število sodnikov pa državljanom omogoča učinkovit dostop do sodnega varstva. Zato ima lahko tokratna odločitev Mandatno-volilne komisije DZ in način, na katerega je bila sprejeta, daljnosežne posledice tako v kontekstu spoštovanja načel pravne države kot v kontekstu ohranjanja načela zavor in ravnovesij med tremi vejami oblasti, ki preprečuje zlorabo moči in ščiti svoboščine posameznikov.
Ob vsem skupaj ni odveč spomniti, da se Vrhovno sodišče že dalj časa zavzema za umik izvolitev in imenovanj sodnikov iz Državnega zbora, kar je tudi sicer praksa v praktično vseh drugih državah Evropske unije.
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.