Igrana glavna obravnava na Vrhovnem sodišču: dijaki v vlogi udeležencev

Dijaki, razdeljeni v tabore, tj. sodniški, tožilski in zagovorniški tabor, ter obtoženec, oškodovanka in priče, so zasedli svoja mesta v največji razpravni dvorani ljubljanske sodne stavbe. Sledila je simulacija glavne obravnave v kazenski zadevi zoper 22-letnega A. A., ki se mu je očitala storitev kaznivega dejanja velike tatvine. Najprej je sodniški tabor zaslišal oškodovanko, ki je opisala potek dogodka; sledila so zaslišanja še preostalih udeležencev.

Oškodovanka B. B. se je 15. 10. 2022 okoli 14.30 peljala s kolesom ob Ljubljanici. Pri nekdanji tovarni Rog se je mimo nje na kolesu pripeljal nekdo, ki je bil zakrit s kapuco, ter ji iz sprednje košare na kolesu vzel torbico in odpeljal naprej. Poskušala ga je ujeti, a ji ni uspelo. Na kolesarski stezi pri Cukrarni je opazila svojo torbico. V njej so bile njene stvari, razen denarnice, v kateri je imela bančne kartice, zdravstveno izkaznico, osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in približno 100 evrov gotovine. B. B. je tatvino prijavila na policijo. Policija je osumljenca prijela, sledila je sodna preiskava in odreditev pripora zoper A. A.

Višji sodnik Boris G. Hrovat je dijakom ves čas z zanimivimi in poučnimi pojasnili pomagal pri vodenju in razumevanju poteka glavne obravnave. Pojasnil je, da zaslišanje policistov kot prič, ki jih predlaga tožilstvo, vedno najprej vodi državni tožilec, nato pa jim vprašanja zastavijo še obramba (zagovornik in obdolženec) ter na koncu sodnik. Dijake je tudi opozoril, da se morajo v primeru vabila za pričanje kot priče nanj obvezno odzvati ter pošteno in resnicoljubno odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja. Priče medtem ne sedijo v sodni dvorani, temveč čakajo zunaj nje. S tem se po besedah višjega sodnika Hrovata preprečuje vplivanje na priče ter njihovo medsebojno usklajevanje izpovedb, saj ne morejo prilagajati svojih odgovorov temu, kar so povedale predhodne priče.

Tožilski tabor je v zaključni besedi med drugim predlagal, da sodišče obtožencu izreče kazen petih let zapora ter mu podaljša pripor. Zagovorniški tabor pa je v svoji zaključni besedi poudarili pomanjkanje ter nezanesljivost dokazov in predlagal, da sodišče izreče oprostilno sodbo.

Čeprav je bila obramba obtoženega A. A. prepričljiva, preostalih dijakov, ki so predstavljali javnost, ni uspela prepričati, da obtoženec ni storil očitanega kaznivega dejanja oziroma da so dokazi proti njemu nezanesljivi. Nasprotno, dijaki so menili, da je kriv, in so se strinjali s predlagano kaznijo tožilstva. Sodni senat je obtoženca spoznal za krivega in mu izrekel kazen enega leta zapora. Zagovorniki pa s sodbo niso bili zadovoljni in so napovedali pritožbo.

Vrhovno sodišče je v letošnjem šolskem letu gostilo različne skupine učencev, dijakov ter domačih in tujih študentov. Predstavitve sodniškega poklica in simulacije glavnih obravnav organiziramo v okviru projekta približevanja sodstva mladim, s katerim želimo udeležencem na podlagi prikaza igranih primerov resničnega dogajanja na sodišču približati delovanje sodstva, predstaviti delo sodnikov ter različne vrste sodnih postopkov. S tem želimo pri mladih vzbuditi zanimanje za delovanje države in njenih podsistemov ter jih spodbuditi k aktivnemu vključevanju v razprave o pravni državi. S projektom bomo nadaljevali tudi v šolskem letu 2026/27.