Skoči na vsebino
Logotip - Okrajno sodišče v Mariboru
Skoči na vsebino
Logotip - Okrajno sodišče v Mariboru

Zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč se na večini področij še naprej izboljšuje

14.09.2022 / Vrhovno sodišče

VSRS_SRSU_zadovoljstvo_2021_NASL_VEL.jpg

Rezultati že pete obsežne raziskave o zadovoljstvu javnosti z delovanjem sodišč so v precejšnji meri zelo spodbudni, saj se zadovoljstvo javnosti na veliko področjih še naprej konstantno izboljšuje. Dvig zaupanja javnosti v delo sodišč je po mnenju predsednika Vrhovnega sodišča RS mag. Damijana Florjančiča zagotovo tudi posledica sistematičnega prizadevanja sodstva za dvig kakovosti dela.

Tudi v tokratni raziskavi o zadovoljstvu z delovanjem sodišč, izvedeni ob koncu leta 2021, se je preverjalo stališča različnih javnosti glede uspešnosti delovanja sodstva, od splošne in strokovne javnosti (odvetniki, državni odvetniki in državni tožilci) do uporabnikov sodišč in zaposlenih na sodiščih kot interne javnosti. Raziskavo je na podlagi vprašalnikov, sestavljenih na osnovi mednarodnih izkušenj in priporočil Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), pripravilo Vrhovno sodišče RS, medtem ko je zbiranje podatkov in analizo rezultatov opravila Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Eno najopaznejših ugotovitev raziskave predstavlja podatek, da se sodišča uvrščajo med institucije, v katere je najbolj naraslo zaupanje splošne javnosti v primerjavi z zadnjim merjenjem v letu 2019 (raziskava se opravlja na dve leti). Sodišča so si namreč na lestvici od ena do deset pri zaupanju splošne javnosti prislužila oceno 5,8. Še pred dvema letoma je bila ta ocena opazno nižja (4,8), ob začetku izvajanja raziskav leta 2013 pa še nižja (4,4).

Pri oceni zaupanja splošne javnosti v sodišča se je v primerjavi z raziskavo izpred dveh let spremenila tudi porazdelitev ocen - opazno se je povečal delež tistih, ki sodiščem zaupajo ali popolnoma zaupajo (skupaj skoraj 42 odstotkov vprašanih, medtem ko je takšno oceno pred dvema letoma podalo le dobrih 28 odstotkov anketiranih), hkrati pa je upadel delež tistih, ki sodiščem ne zaupajo ali sploh ne zaupajo (tokrat je bilo takšnih nekaj več kot 28 odstotkov, pred dvema letoma pa je takšno oceno podalo 43 odstotkov vprašanih). Konstantno naraščanje zaupanja v neodvisnost slovenskega sodstva je sicer razvidno tudi iz podatkov Poročila o stanju na področju pravosodja Evropske komisije (EU Justice Scoreboard) za leto 2022 in Poročila o vladavini prava za leto 2022.

Zadovoljstvo s sodniki med splošno javnostjo se še naprej izboljšuje, saj so anketirani posameznim lastnostim sodnikov pripisali višje ocene kot v zadnji raziskavi leta 2019. Tudi ocene sodnikov s strani uporabnikov sodišč so se malce izboljšale, medtem ko so se nekoliko poslabšale ocene s strani strokovne javnosti, in sicer predvsem z vidika dostopnosti sodnikov, kar je verjetno v precejšnji meri povezano tudi s prilagajanjem poslovanja sodišč ukrepom zaradi covida-19 v času epidemije. Tudi sicer je ravno pri strokovni javnosti kot edinem delu javnosti opazen padec zadovoljstva tako v zvezi z delom sodnikov (že omenjena dostopnost) kot z delovanjem sodišč, zato terja to področje natančno analizo in sprejem ustreznih ukrepov za izboljšanje.

Podatki kažejo še, da skoraj 85 odstotkov predstavnikov splošne javnosti, ki so imeli izkušnjo s sodišči, meni, da je bil odnos sodnikov spoštljiv, več kot tri četrtine pa, da je bil izid postopka pravičen. Pri obeh kategorijah vse od začetka izvajanja raziskave zadovoljstvo narašča. Splošna javnost sicer najvišje ocenjuje strokovnost sodnikov, uporabniki sodišč razumljivost in odnos sodnikov, strokovna javnost pa njihov jezik in terminologijo ter razumljivost sodnih odločb. Najnižje, a še vedno relativno visoko (ocena 8,2), uporabniki ocenjujejo možnost, da med obravnavo izrazijo svoje mnenje. Po drugi strani je zadovoljstvo uporabnikov s strokovnostjo in odnosom sodnega osebja že vrsto let relativno visoko, medtem ko strokovna javnost tu vidi še nekaj prostora za izboljšave.

Med zaposlenimi na sodiščih kot zadnjo od analiziranih skupin javnosti je bilo zaznano relativno visoko zadovoljstvo z delom. Zaposleni imajo občutek, da si prizadevajo za doseganje ciljev in da poznajo vrednote sodišč. Med drugim so visoke povprečne ocene z njihove strani dobile delovne razmere na sodišču, prenos znanja in možnosti izobraževanja. Manj zadovoljstva pri zaposlenih pa je mogoče zaznati pri nekaterih organizacijskih vidikih delovanja sodstva.

Rezultati raziskav o zadovoljstvu so Vrhovnemu sodišču RS že vrsto let v pomoč pri opredelitvi prednostih področij delovanja sodstva, ki so vsako leto predstavljene v posebnem dokumentu ob Otvoritvi sodnega leta. “Na vrhovnem sodišču se zavedamo pomena zaupanja javnosti v delovanje sodišč. Zagotavljanje kakovostne storitve za stranke sodnih postopkov je namreč poleg neodvisnosti in nepristranskosti, odgovornosti, integritete in poštenosti ter sojenja v optimalnem in predvidljivem času ena temeljnih vrednot sodstva,” ob tem izpostavlja predsednik Florjančič in dodaja, da pregled opravljenega v zadnjih letih, podatki o poslovanju sodišč ter tudi rezultati tokratne raziskave kažejo, da sodstvo stopa po pravi poti.

Zadovoljstvo javnosti z delovanjem slovenskih sodišč 2021

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.