Slovesnost ob Dnevu pravosodja: priznanja tistim, ki so v sodstvu izstopali

05.11.2024 / Vrhovno sodišče

Na Brdu pri Kranju je včeraj potekala tradicionalna slovesnost ob 4. novembru, ko sodstvo praznuje Dan pravosodja. Tudi tokrat je slovesnost minila v znamenju podelitve priznanj vsem tistim, ki so se posebej izkazali pri opravljanju sodniškega poklica in zagotavljanju podpore sodnikom pri njihovem delu.

Zbrane sta uvodoma nagovorila predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević in ministrica za pravosodje Andreja Katič. Predsednik Đorđević je med ključnimi cilji sodstva ponovno poudaril tri projekte: izgradnjo nove sodne stavbe, ureditev plačnega položaja sodnikov in sodnega osebja ter sprejem sprememb sodniške zakonodaje.

“Želimo si, da bi sodstvo, predvsem [ljubljansko] sodišče prve stopnje, dobilo sodno stavbo, ki bi bila funkcionalna, bi omogočala učinkovito vodenje velikih sodnih postopkov in bi bila tudi reprezentativna,” je poudaril. V povezavi z ureditvijo materialnega položaja sodnikov pa je pojasnil, da ustavna odločba glede sodniških plač ni bila uresničena v celoti, da pa je bil storjen pomemben korak, saj je pripravljen zakon, ki bo sistemsko uredil plačni položaj funkcionarjev. “Pri tem je dejstvo, da ne gre za uresničitev ustavne odločbe, niti prve niti druge, v celoti, ampak gre za en korak naprej v prizadevanjih za ureditev materialnega položaja sodnikov in to je pozitiven korak v pravo smer.” Napovedal je tudi, da naj bi uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika kmalu postala realnost. Ta ukrep bo predsednikom sodišč močno olajšal vodenje, pomagal pa naj bi tudi pri izravnavi obremenitev sodišč. “Želimo si doseči, da ne bo stranka na enem sodišču hitreje dosegla svoje pravice kot na drugem,” je ob tem poudaril predsednik Vrhovnega sodišča.

Predsednik je izpostavil še štiri projekte v okviru digitalizacije sodstva, v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Đorđević se je v svojem nagovoru dotaknil še nekaterih pojavov v delovanju sodstva, ki vzbujajo skrb. Prvo je opazno upadanje storilnosti v sodstvu. Kot je dejal, se težko sprijazni “z mantro o vedno težjih in [vedno bolj] kompleksnih zadevah, ko pa je znano, da smo, kolikor je bilo mogoče, sodnike razbremenili nesodniškega dela.” Ob tem je opozoril tudi na na digitalizacijo, ki naj bi sodnikom pomagala pri njihovem delu. Skrbijo ga tudi škodljive posledice čezmernega dela od doma (za storilnost, kolegialnost in pripadnost instituciji) in pa vedno novi predlogi za razpise sodniških mest. Prepričan je, da slednje ni rešitev za vse težave sodišč, temveč so na voljo še drugi ukrepi.

Đorđević je podelil priznanja sodnikom in javnim uslužbencem v sodstvu, ki so s svojim delom pustili pečat in s svojim zgledom prispevali h krepitvi zaupanja javnosti v delo pravosodja. Kot je ob tem poudaril tudi Đorđević, je Dan pravosodja priložnost, da se zahvalimo vsem, ki prizadevno, odgovorno, strokovno in uspešno opravljajo številne in vse bolj zahtevne naloge na področju pravosodja.