Raziskava o zadovoljstvu javnosti z delovanjem slovenskih sodišč 2023

Vrhovno sodišče je letos že šestič izvedlo obsežno raziskavo o zadovoljstvu z delovanjem sodišč. Vprašalniki, zasnovani na mednarodnih izkušnjah in priporočilih Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ), so bili naslovljeni na splošno in strokovno javnost, uporabnike sodišč in zaposlene. Zbiranje podatkov in analiza rezultatov sta bila zaupana Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Zaupanje splošne javnosti v sodstvo raste, saj je od začetka merjenja leta 2013 opazen trend rasti (s 4,4 na 5,9 točke). Kot najpomembnejše dejavnike zaupanja v sodišča splošna javnost ocenjuje spoštljivo ravnanje z ljudmi, pravičnost odločitev sodišč in razumljivost obrazložitve odločitev, sledi jim pravočasnost odločitev, šele na zadnjem mestu so stroški sodnih postopkov. Splošna javnost med sodniki najvišje ocenjuje njihovo strokovnost, nato dejstvo, da so razumevajoči do ljudi in pošteni, najnižje pa nepristranskost in neodvisnost. V primerjavi s preteklimi leti je pri skoraj vseh ocenjevanih vidikih dela sodnikov in delovanja sodišč opaziti pozitiven trend in izboljšanje ocen. Tisti anketiranci izmed splošne javnosti, ki so bili udeleženi v postopku pred sodiščem, so v tokratni raziskavi dali najvišje ocene do zdaj tako pravičnosti izida kot spoštljivemu odnosu sodnika.

Zadovoljstvo uporabnikov sodišč, torej oseb, ki so imele neposredno izkušnjo s sodiščem, z delovanjem sodišč je glede na ostale javnosti najvišje. Zaupanje uporabnikov sodiščem je po letu 2021 nekoliko upadlo po preteklem trajnem trendu rasti. Uporabniki so zadovoljni z občutkom varnosti na sodiščih in odnosom varnostnikov, niso pa najbolj zadovoljni s prostorom za čakanje in nasploh z opremljenostjo prostorov sodišča. Visoko raven zadovoljstva izkazujejo uporabniki tudi glede odnosa in strokovnosti sodnega osebja, niso pa tako zadovoljni glede časa trajanja postopkov, še posebej glede časa med vložitvijo zadeve na sodišče in prvo obravnavo. Uporabniki kažejo relativno visoko zadovoljstvo tudi s sodniki, najvišje ocenjujejo razumljivost jezika in odnos do strank, najnižje so ocenili možnost izraziti svoje mnenje. Uporabniki so spletni strani sodišč sodisce.si podelili visoke ocene in ocenili, da tam najdejo vse potrebne informacije, da so spletne strani pregledne in da so informacije ažurne. Približno polovica anketiranih je za pridobitev informacij o delovanju sodišča in sodnih postopkih uporabila spletno stran nasodiscu.si. Rezultati dodatnih analiz so – pričakovano – pokazali, da tisti, ki jim je sodišče razsodilo v korist ali delno v korist, statistično značilno bolje ocenjujejo vse vidike obravnave kot tisti, katerim sodišče ni razsodilo v prid.

Povečano raven zadovoljstva kažejo tudi izsledki anketirane strokovne javnosti. Obstajajo pa občutne razlike med posameznimi strokovnimi javnostmi; že pri vprašanju zaupanja v delovanje sodišč državni odvetniki in državni tožilci izkazujejo kar za dve točki višje zaupanje od odvetnikov na 10-stopenjski lestvici. Predstavniki strokovne javnosti so izkazali najvišje zadovoljstvo doslej glede komunikacije s sodiščem, še vedno pa so zelo kritični do (ne)uporabe institutov za sankcioniranje udeležencev postopkov. Ocene sodnikov s strani strokovne javnosti so praktično pri vseh opazovanih vidikih na najvišji ravni doslej, vendar so tudi tu odvetniki daleč najbolj kritični. Najboljše doslej so tudi ocene sodnega osebja, tudi različni vidiki spletnih strani sodstva so prejeli najboljše ocene do sedaj. Pri delovanju sodišča predstavniki strokovne javnosti največ prostora za izboljšave vidijo pri hitrosti obravnave primerov in pogojih za sestanek s stranko, najbolj so zadovoljni s točnostjo obravnav in enostavnostjo pregleda sodnih spisov. Predstavniki strokovne javnosti predlagajo večjo hitrost postopkov, večjo informatizacijo poslovanja, uvedbo elektronskih spisov, večjo strokovnost sodnikov, pa tudi več sredstev za pravosodje, boljše plače sodnikov in boljše pogoje dela.

Raziskava o zadovoljstvu zaposlenih v sodstvu kaže na splošno zmanjšanje zadovoljstva, še posebej med sodnim osebjem. V primerjavi s prejšnjimi merjenji so ocene v večini kategorij upadle, kar nakazuje na potrebo po izboljšavah na različnih področjih. Najbolje so ocenjeni pretok informacij v ožji organizacijski enoti in razumljivost informacij, najnižje ocene pa so bile dane pretoku informacij znotraj celotnega sodišča ter pogostosti srečevanj s sodelavci in nadrejenimi. Najnižje doslej so zaposleni ocenili tudi medsebojne odnose. Najnižje ocene med vsemi pa so bile dane enakim možnostim za napredovanje in ustreznemu priznanju za prizadevanja pri delu.

Rezultati raziskave so na večini področij spodbudni, saj kažejo na stalno izboljševanje zadovoljstva, vendar pa so tudi nekatera področja, predvsem glede zaposlenih v sodstvu, kjer se je treba dodatno potruditi, ugotoviti vzroke za stanje in jih odpraviti. Rezultati raziskav so za nas izjemno pomembni, saj nam omogočajo, da natančneje določimo prednostna področja delovanja sodstva, ki jih vsako leto predstavimo v posebnem dokumentu ob otvoritvi sodnega leta. Nekatere ukrepe lahko sodstvo izvede samostojno, medtem ko drugi zahtevajo finančna sredstva in sodelovanje zunanjih deležnikov.

 

Raziskava o zadovoljstvu javnosti z delovanjem slovenskih sodišč 2023

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.