Zaupanje v slovensko sodstvo še vedno narašča
05.06.2026 / Vrhovno sodišče
Poročilo EU Justice Scoreboard 2026, ki ga je včeraj objavila Evropska komisija, med drugim kaže, da je Slovenija med državami Evropske unije še vedno v vrhu glede števila vseh prejetih civilnih, gospodarskih, upravnih in ostalih zadev, pričakovani čas rešitve teh zadev pa je relativno kratek. Znova je naraslo tudi zaupanje splošne javnosti v neodvisnost slovenskih sodišč in sodnikov, medtem ko je to zaupanje med podjetji nekoliko upadlo.
Pregled stanja na področju pravosodja (t.i. EU Justice Scoreboard) tako kot vsako leto prinaša analizo uspešnosti poslovanja sodišč v državah Evropske unije, in sicer s stališča učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti. Glede na ugotovitve v tokratnem poročilu so rezultati poslovanja slovenskega sodstva primerljivi s poslovanjem sodnih sistemov v drugih evropskih državah.
Pričakovani časi reševanja zadev so namreč primerljivi z drugimi evropskimi državami, v nekaterih pregledih so celo med krajšimi. Tako je glede pričakovanega časa reševanja civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev na prvi stopnji Slovenija na visokem četrtem mestu, kar je enako kot lani. Pri pričakovanem času reševanja civilnih in gospodarskih zadev na vseh treh stopnjah skupaj pa je Slovenija na 14. mestu, kar je eno mesto višje kot lani.
Po drugi strani celosten vpogled v postopke kaže, da v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji najdlje trajajo postopki na prvi stopnji, medtem ko so postopki na drugi in tretji stopnji krajši od večine držav. Zanimivi so tudi podatki s področja nerešenih zadev, na katerem je bila Slovenija dolga leta povsem med zadnjimi glede števila vseh nerešenih civilnih, gospodarskih in upravnih zadev glede na število prebivalcev, podatki zadnjih let pa kažejo, da se število nerešenih zadev že vrsto let znižuje.
Na področju digitalizacije je slovensko sodstvo pri vprašanju razpoložljivosti informacij za splošno javnost o sodnem sistemu tokrat uvrščeno na 20. mesto, kar je eno mesto nižje kot lani. Zelo visoko je uvrščena na področju uporabe digitalnih tehnologij na sodiščih in tožilstvih, saj se uvršča na šesto mesto, kar je še dve mesti višje kot lani. Slovenija sodi tudi med države, kjer je na sodiščih na voljo največ orodij za elektronsko komunikacijo. Po drugi strani pa je še vedno nizko uvrščena glede možnosti elektronskih vlog in spremljanja sodnega postopka v civilnih, gospodarskih, kazenskih in upravnih zadevah.
Potem ko je bilo v lanskem poročilu v zvezi z zaupanjem splošne javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov v Sloveniji zabeleženo celo najvišje zaupanje od začetka merjenja v letu 2013, je bil pri tokratnem merjenju narejen še korak naprej. Slovenija se namreč v tem pogledu uvršča na 13. mesto med državami EU (kar je dve mesti višje kot lani) in s tem v sredino lestvice držav EU. Ocena med podjetji se je sicer nekoliko poslabšala, a je Slovenija še vedno na 14. mestu, kar je eno mesto nižje kot lani.
Naša država pa je še vedno visoko uvrščena pri številu sodnikov glede na število prebivalcev (na tretjem mestu, kar je eno mesto nižje kot lani). Ob čemer je potrebno dodati, da v Sloveniji sodniki opravljajo svoje naloge tudi v zapuščinskih, zemljiškoknjižnih in izvršilnih postopkih ter v postopkih brezplačne pravne pomoči, ki v večini drugih držav ne sodijo v pristojnost sodišč oziroma jih opravljajo notarji.
Poročilo EU Justice Scoreboard 2026 (angleška različica)
To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.