Po mnenju udeležencev posveta je boj proti najtežjim oblikam kriminala vse bolj zahteven

Podpredsednica Vrhovnega sodišča je izrazila posebno zadovoljstvo, da sta bila med govorci na današnjem posvetu tudi kazenska strokovnjaka, ki našo državo predstavljata na pomembnih funkcijah v tujini - sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča mag. Beti Hohler in podpredsednik Eurojusta, Evropskega urada za boj proti organiziranemu kriminalu, Boštjan Škrlec, ki se je udeležencem zaradi drugih obveznosti pridružil na daljavo, preko videokonference. Posveta, ki sta ga pripravila Vrhovno sodišče in Okrožno sodišče v Ljubljani, sta se med drugimi gosti udeležila tudi predsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević in generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant.

Švab Širokova je izpostavila, da je bil posvet pripravljen v prostorih Gospodarskega razstavišča, kjer poteka nekaj odmevnih sojenj v zadevah, povezanih z delovanjem organiziranih kriminalnih združb. „S tem, ko dogodek gostimo tukaj, želimo opozoriti tudi na prostorsko problematiko sodišč, še posebej na prostorske težave sodišč s sedežem v Ljubljani, ki nimajo niti ene dovolj velike dvorane za vodenje sodnih postopkov v tovrstnih zadevah, niti opreme za sojenje velikemu številu obtoženih v zadevah organiziranega kriminala, ki terja tudi ustrezno varovanje.“

Pregon in sojenje organiziranemu kriminalu postajata vedno bolj kompleksna, zahtevna in dolgotrajna, je opozorila podpredsednica Vrhovnega sodišča in dolgoletna sodnica v kazenskih zadevah, Marjeta Švab Širok.

Podpredsednica Vrhovnega sodišča je poudarila, da je bila pred petnajstimi leti podana pravna podlaga, na osnovi katere se je lahko znotraj sodstva ustanovilo specializirane oddelke za sojenje v najtežjih kazenskih zadevah. Po njenih besedah je s tem predvsem sledilo že uveljavljenemu konceptu, po katerem naj v zahtevnejših zadevah sodijo izkušeni sodniki. Dodala je še, da so sodni postopki del kompleksne verige kazenskega pravosodja, ki vključuje policijo, tožilstvo in na koncu te verige sodstvo, zato je od suma o kaznivem dejanju preko kazenske ovadbe do sodbe dolga pot.

Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik je spomnil, da so bili specializirani oddelki (za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj) na sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru uvedeni na podlagi Zakona o sodiščih, ki sega v leto 2009. Ob tem je poudaril, da se je takratna odločitev zakonodajalca izkazala za korak v pravo smer, ob spoznanju, da določene vrste kriminalitete po svojih pojavnih oblikah, dejanski in pravni kompleksnosti in nenazadnje družbeni percepciji in odmevnosti terjajo drugačen, bolj centraliziran in specializiran pristop. Po njegovih besedah so sicer na specializiranih oddelkih sodišč v času od začetka delovanja v reševanje prejeli okoli 1300 zadev, od tega dobro polovico zadev Okrožno sodišče v Ljubljani.

 

Po besedah predsednika Okrožnega sodišča Ljubljana Marjana Pogačnika je v posameznih primerih tudi več kot 40 obtožencev, zato se soočajo z vprašanjem, kako sploh varno voditi postopke.

 
Začetki pa vendarle niso bili povsem obetavni, na kar kaže dejstvo, da se je Zakon o sodiščih glede specializiranih oddelkov v kratkem časovnem obdobju od leta 2009 do 2013 spremenil kar trikrat, je o razvoju specializiranega kazenskega sodstva v državi povedal predsednik Pogačnik. „Pripad, obsežnost in zahtevnost obravnavanih zadev so se vseskozi konstantno povečevali, kar je oteževalo tekoče reševanje zadev,“ je enega od problemov izpostavil Pogačnik. Sledila je vrsta ukrepov za blažitev negativnih trendov, pri čemer je bila vseskozi težnja, da se sodnike pritegne k delu na specializiranih oddelkih in razbremeni obravnavanja „rednih“ kazenskih zadev, hkrati pa se ustrezno omeji nabor kaznivih dejanj iz pristojnosti specializiranih oddelkov. „Sprememba kazenske procesne zakonodaje, korekcija politike kazenskega pregona ter vsakokratni kratkoročni interventni ukrepi sodstva so predlogi, ki niso novi in so na mizi odločevalcev že dlje časa,“ o predlaganih rešitvah pravi predsednik Pogačnik.

 

Posveta se je udeležil tudi predsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević. Na fotografiji z mariborsko višjo sodnico dr. Vanjo Verdel Kokol in vodjem Sektorja za organizirano kriminaliteto pri Upravi kriminalistične policije GPU, Damjanom Apolloniom, mag.

V nadaljevanju posveta je vrhovni sodnik dr. Primož Gorkič spregovoril o dokaznih prepovedih in pregonu kaznivih dejanj iz pristojnosti specializiranih oddelkov okrožnih sodišč. Osredotočil se je na razmislek o položaju in razumevanju dokaznih prepovedi ter oblik njihovega sodnega varstva v okolju, v katerem delujejo specializirani oddelki. Med drugim je izpostavil, da je to okolje - v pravnem in dejanskem smislu - poudarjeno nestabilno, zaradi česar je vedno težje slediti pričakovanjem stabilne in predvidljive kazenske procesne zakonodaje.

Vodenje in upravljanje velikega kazenskega postopka sodišče postavlja pred vrsto izzivov, pa je poudaril okrožni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča dr. Ciril Keršmanc. Izpostavil je vse večjo potrebo po inovativnosti pri vključevanju novih metod in orodij za zmanjšanje logističnih težav, s katerimi se sooča sodišče pri obravnavanju zadev, kot tudi težnjo za poenostavitev in učinkovitejši način reševanja postopkov v specializiranih zadevah.  

 

S pomočjo programa Tipko so se govori in predavanja med posvetom sproti pretvarjali v pisno obliko, ki je bila udeležencem vidna na ekranih v dvorani.

Udeležence posveta so nagovorili še vodja sektorja za organizirano kriminaliteto pri Generalni policijski upravi Damjan Apollonio, mag., vrhovni državni tožilec Boštjan Jeglič in odvetnica Martina Žaucer Hrovatin, ki so vsak s svojega zornega kota predstavili pogled na izzive odkrivanja in pregona organizirane kriminalitete. Sodnica Mednarodnega kazenskega sodišča mag. Beti Hohler je predstavila kazenski postopek na Mednarodnem kazenskem sodišču, vrhovni državni tožilec in podpredsednik Eurojusta Boštjan Škrlec pa mednarodno sodelovanje v zahtevnejših zadevah organiziranega kriminala.

 

Na posvetu je sodelovala tudi mag. Beti Hohler, prva Slovenka, ki je bila izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.