Odziv na sodbo ESČP

Okrožno sodišče v Ljubljani je proučilo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z dne 19. 12. 2024, ki se nanaša na družinski postopek, ki se je pred tukajšnjim sodiščem vodil pod opr. št. IV P 1570/2018 in podaja naslednje opredelitve do vsebine sodbe oziroma vprašanj, ki jih odpira. 

Glede kršitev, ki se nanašajo na pravico do poštenega sojenja in pravico do zakonitega sodnika, vezano na dodelitev zadeve, pojasnjujemo, da je bila predmetna zadeva zaradi odhoda sodnice med postopkom predodeljena ob razlagi določb Zakona o sodiščih in Sodnega reda, ki pa trenutno vseh situacij, ki se na velikem in zelo kadrovsko pretočnem sodišču pojavljajo ne ureja. Določbe je sodišče razlagalo ustavnoskladno ob tehtanju več ustavnih pravic, čemur je pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS. ESČP je glede tega vprašanja zavzelo drugačno stališče in ga tudi obširno obrazložilo. S temi zaključki ne nameravamo polemizirati. Sprejemamo jih in si bomo prizadevali za njihovo implementacijo in tudi za ustrezno normativno prilagoditev pravnih podlag, kar pa je v pristojnosti drugih organov.

Glede kršitve ugotovljene ob opravljanju neposredne izročitve otroka, pojasnjujemo, da je bila v sodstvu že pred tem primerom zaznana potreba po posebnem protokolu ravnanja oseb, udeleženih v neposredno izvrševanje odvzema otroka. Primer je časovno sovpadal z aktivnim pristopom sodstva k izdelavi protokola ravnanja v tovrstnih zadevah. Tako je predsednik Vrhovnega sodišča dne 13. 5. 2020 imenoval Medinstitucionalno delovno skupino za pripravo predloga protokola za vodenje postopkov prisilne izvršitve odločb o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo. V delovni skupini so sodelovali predstavniki sodstva, Zbornice izvršiteljev Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Delovna skupina je pripravila Protokol priporočenega ravnanja v primeru izvršitve odločbe o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo. Protokol izhaja iz naslednjih izhodišč: Odvzem otroka mora biti izpeljan strokovno, odgovorno in z vso skrbnostjo ter subtilnim pristopom vseh udeleženih. Vsi udeleženci so dolžni po predhodni ugotovitvi dejanskih okoliščin in izdelavi ocene tveganja natančno izdelati načrt izvedbe odvzema otroka ter opredeliti vlogo in postopanje vseh udeležencev iz različnih institucij v posameznih fazah, na način, da bodo posamezna dejanja kar najmanj obremenjujoča za otroka, in se bo kar najbolj sledilo njegovi koristi. Preprečevanje vsakršne travmatizacije in viktimizacije otroka ter sledenje spoštovanju otrokove osebne integritete sta glavni vodili vseh, ki so vključeni v načrtovanje in izvedbo neposrednega odvzema. Protokol se na sodiščih od novembra 2020 dalje uporablja kot delovni pripomoček za boljše prepoznavanje okoliščin, pomembnih za opravo odvzema otroka, in to na način, da se v teh primerih čim bolj zavaruje otrokova korist.

Glede očitka, da otroci v postopku niso bili pravilno zastopani oziroma da ni bilo pridobljeno njihovo mnenje, pojasnjujemo, da se je zavedanje pomembnosti aktivne udeležbe otroka v postopku v zadnjih letih v sodstvu okrepilo. Teme o udeležbi otroka v postopku so bile močno zastopane na izobraževanjih, namenjenih sodnikom, in sicer na Civilnopravni sodniški šoli leta 2022, Šoli družinskega prava leta 2023 in Družinskopravni šoli leta 2024, ko je bilo temam o položaju otroka v postopku posvečeno celodnevno izobraževanje. Število zadev, ko v tovrstnih zadevah otroke zastopajo kolizijski skrbniki, je v zadnjih letih strmo naraslo.

Sodbo ESČP razumemo kot pozitiven prispevek k dvigu varstva otrokovih pravic, in sicer v tem sodnem postopku, ki še ni pravnomočno končan, kot tudi v drugih tovrstnih postopkih  ter kot usmeritev za bodoča ravnanja državnih organov, ki so na različnih nivojih oziroma stopnjah odločanja vključeni v tovrstne postopke.