Odprtost sodišč je ključna za zaupanje javnosti

To so skozi predstavitve primerov delovanj na posameznih sodiščih sporočali vsi govorci – tako sodniki kot pravni strokovnjaki. Gostitelj že 12. tovrstne konference, predsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević, je v svojem nagovoru pred številnimi udeleženci poudaril, da si morajo sodniki »na načelni ravni in skozi svoje delo prizadevati za pravičen, učinkovit in odziven sodni sistem. Tak, ki mu državljani lahko zaupajo, ker je neodvisen in transparenten.« Ves čas se morajo zavedati, da so središče dela sodišč državljani in kako zelo pomembne so odločitve sodnikov, saj lahko bistveno vplivajo na življenja ljudi in na njihove pravice. Po njegovih besedah morajo slovenska sodišča stremeti k najvišjim standardom kakovosti ter v tej luči razvijati svoje delovne procese in vanje vključevati dobre prakse. Drugo drugemu so s tem lahko za dober zgled in zato so takšne izmenjave izkušenj, kakršne je bilo mogoče slišati tudi na konferenci dobrih praks, izjemno dragocene.

 

Predsednik slovenskega vrhovnega sodišča je poudaril pomen transparentnosti sodstva. Foto: Bor Slana/STA

 

Predsedniku slovenskega vrhovnega sodišča je v svojem nastopu pritrdil njegov češki kolega, dr. Petr Angyalossy, posebni gost konference. Angyalossy, ki je leta 2020 za desetletni mandat sedel na mesto predsednika Vrhovnega sodišča Češke republike, je poudaril, da si v zadnjih letih najbolj prizadevajo za odprtost češkega sodstva do javnosti. Vrhovno sodišče pogosto komunicira z mediji prek tiskovnih konferenc, sporočil za javnost in družbenih medijev. Veliko informacij je mogoče najti na spletnih straneh vrhovnega sodišča, kjer objavljajo vse odločbe. Dodal je, da češko vrhovno sodišče izdaja tudi Zbirko sodnih odločb in mnenj ter Izbor odločb Evropskega sodišča za človekove pravice za pravno prakso. Povedal je tudi, da se je povprečna dolžina postopka pred češkim vrhovnim sodiščem v civilnih in gospodarskih zadevah skrajšala, leta 2022 je tako znašala povprečno 161 dni, v kazenskih zadevah pa 49 dni.

 

Tudi predsednik češkega vrhovnega sodišča zagovarja odprto delovanje pred javnostjo. Foto: Bor Slana/STA

 

Konference se je udeležila tudi nekdanja sodnica in aktualna predsednica slovenskega parlamenta mag. Urška Klakočar Zupančič. Med drugim je dejala: “Sodnice in sodniki so pri svojem delu vezani na najvišji pravni akt v državi, Ustavo in na zakone, prav tako pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na priznane oziroma ratificirane mednarodne pogodbe. Ker nobeno, še tako popolno, postavljeno pravo ne more nasloviti prav vseh razmerij, ki se pojavljajo v vedno bolj kompleksni družbi, mora biti sodnica oziroma sodnik oseba z močno moralno podlago, demokratičnimi vrednotami, integriteto in izdelanim občutkom za pravičnost.”

 

Udeležence konference je pozdravila tudi predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič in poudarila, da jo imajo sodniki vedno lahko za svojo zaveznico. Foto: SOJ VSRS

 

Predstavniki različnih slovenskih sodišč so na konferenci s praktičnimi primeri prikazali, kako lahko preproste spremembe pripomorejo k lažjemu in boljšemu delu sodišč. Zanimivo je bilo slišati, kako so inovativne rešitve in pristopi pripomogli k učinkovitejšemu reševanju zadev in izboljšanju celotnega sodnega sistema, pa tudi k izobraževanju in ozaveščanju javnosti o sodniškem poklicu. Ena od dobrih praks takšnega približevanja javnosti so tudi dnevi odprtih vrat za šolarje, ki jih redno izvajajo na koprskem okrožnem sodišču. Na konferenci jih je predstavila poslovna sekretarka tega sodišča Ajda Starc. Takšni dogodki so še posebej pomembni v luči pomanjkanja sodniškega kadra in vse manj pogostega odločanja mladih pravnikov za sodniški poklic.

Veliko zanimanja med udeleženci je požela predstavitev primerjalnopravnih analiz na češkem in slovenskem vrhovnem sodišču avtorjev Aleša Pavla (direktorja Urada predsednika Vrhovnega sodišča Češke republike) in mag. Blaža Možine (vodje Sektorja za analize in raziskave na VSRS). Slednji je predstavil postopek priprave primerjalnopravnih analiz in pravne vire, ki jih imajo na voljo strokovni sodelavci pri pripravi analiz. Posebej je poudaril, da morajo imeti strokovni sodelavci poleg znanja več tujih jezikov izoblikovan občutek za pravo in jezik. Strojni prevodi še vedno terjajo natančen pregled pravnih strokovnjakov. Pavel je predstavil češke izkušnje priprave analiz tujega in evropskega prava, izpostavil vlogo češkega vrhovnega sodišča pri oblikovanju vprašanj za predhodno odločanje ter prikazal sodelovanje češkega vrhovnega sodišča z drugimi vrhovnimi sodišči v Evropski uniji.

 

Češko in slovensko vrhovno sodišče odlično sodelujeta tudi v Delovni skupini za primerjalno pravo pri Mreži predsednikov vrhovnih sodišč EU. Na fotografiji mag. Blaž Možina (levo) in Aleš Pavel (desno). Foto: SOJ VSRS

 

Vodja Specializiranega oddelka na Okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Ciril Keršmanc je kot njegov pobudnik predstavil projekt “TIPKO”. Gre za pilotno delo, s katerim želijo zvočne posnetke, ki nastanejo pri sodniškem delu na narokih in na glavnih obravnavah ali zunaj njih, strojno pretvoriti v besedilno obliko. S tem želijo razbremeniti sodne zapisnikarje, ki za prepis ene ure zvočnega zapisa v tekst povprečno porabijo štiri ure strojepisnega dela. “Lani smo imeli povprečno 70 ur mesečno zvočnih zapisov. Če to pomnožimo s štirimi urami dela, je to 280 ur dela za strojepisno prepisovanje in urejanje. Če pridemo na razmerje 1:1, prihranimo za druga opravila 210 ur človeškega dela,” je poudaril dr. Keršmanc.

 

Dr. Ciril Keršmanc (na fotografiji desno) je pobudnik strojnega pretvarjanja zvočnih posnetkov z narokov in sodnih obravnav v besedilo. Ob Keršmancu Tina Brecelj, vodja Službe za razvoj sodne uprave na Vrhovnem sodišču, ki je konferenco organizirala in moderirala, in Natalija Goldinskij Husar, vodja Oddelka za kazensko sodstvo na Okrožnem sodišču v Murski Soboti. Foto: SOJ VSRS

 

Na konferenci smo lahko slišali tudi zgodbo iz sodnih arhivov: o sodnem boju pogumnih litijskih čebelarjev, ki so se pred več kot sto leti uprli uničevanju okolja, zdravja živali in ljudi. In nazadnje zmagali s pomočjo sodstva. Litijska topilnica rude je s svojimi izpusti namreč povzročila množičen pomor čebel lokalnih čebelarjev. Ti so zato zoper topilnico leta 1921 vložili tožbo na tedanje deželno sodišče v Ljubljani. Po več postopkih je pravda nazadnje prišla na najvišje sodišče v takratni državi SHS, pristojno za ozemlje Slovenije – na Stol sedmorice v Zagreb. To je čebelarjem priznalo škodo in posledično tudi ustrezno odškodnino. Sodba je določala, da sme topilnica žgati rudo iz Srbije le v času mirovanja čebel, to je v zimskem času, samo taljenje pa je lahko potekalo kadar koli. Ker so bili stroški pravde zelo visoki, je topilnica v nekaj letih sklenila zapreti svoj obrat v Litiji. Kot je povedal Igor Zemljič, vodja Centralne pravosodne knjižnice, ki je zgodbo izbrskal iz arhivov in jo predstavil udeležencem konference, je šlo pravzaprav za prvo uspešno ekološko pravdo pri nas.

 

Obrat topilnice v Litiji so zaradi previsokih stroškov sodbe lastniki leta 1924 zaprli. Foto: Arhiv TV Slovenija

 

Konferenca se je tudi tokrat izkazala kot odlična priložnost za izmenjavo izkušenj in idej ter spodbujanje pozitivnih sprememb v sodstvu. Verjamemo, da bodo zbrane informacije in primeri dobrih praks prispevali k še učinkovitejšemu delovanju in transparentnosti sodstva v prihodnosti.

 

---

To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.