zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Pozornost sodstva namenjena specializiranim kazenskim zadevam, Družinskemu zakoniku in elektronskemu poslovanju

datum: 13.02.2019
vir: Vrhovno sodišče

Slovensko sodstvo je v letu 2018 delalo dobro, obvladovalo je pripad novih zadev, skrajšalo se je povprečno trajanje postopkov, nadaljeval pa se je tudi trend opaznega zmanjševanja števila starejših nerešenih zadev, je na današnji otvoritvi sodnega leta povedal predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič.

Na tradicionalnem dogodku, ki je namenjen predstavitvi rezultatov dela sodišč v preteklem letu in prioritet za naprej, je predsednik Florjančič tako izpostavil, da bodo prioritete in aktivnosti slovenskih sodišč v letošnjem letu usmerjene predvsem v tri področja - v uveljavitev družinskega zakonika, ki predstavlja velik strokovni in organizacijski izziv, v elektronsko poslovanje ter v delovanje specializiranega kazenskega sodstva.

V zvezi s slednjim bi morali po njegovih besedah končno temeljito preurediti kazenski postopek in dati tožilstvu vlogo, ki jo ima v vseh primerljivih sistemih, hkrati pa sodišču odvzeti časovno potratno in neučinkovito vlogo. Na področju elektronskega poslovanja, ki je v posameznih sodnih postopkih (zemljiška knjiga, izvršilni postopki, postopki zaradi insolventnosti) že v celoti uvedeno, si želi Vrhovno sodišče v naslednjem srednjeročnem obdobju uvesti tudi celovito elektronsko poslovanje v klasičnih civilnih, kazenskih, delovnih in socialnih ter upravnih postopkih, hkrati pa omogočiti elektronsko vlaganje, vročanje in elektronski dostop do podatkov, je izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča.

V zvezi z Družinskim zakonikom, ki se začne uporabljati aprila, pa je predsednik Florjančič poudaril, da gre za občutljivo pravno področje, ki se dotika tudi najintimnejših delov človekovega življenja. „Poudarek pa je vsekakor vedno na koristih otroka. Zaradi teh razlogov je bila pred skoraj dvema letoma ustanovljena posebna delovna skupina za implementacijo Družinskega zakonika, ki je že opozorila na nekatera tveganja v zvezi z novimi pristojnostmi sodišč,“ je povedal predsednik Vrhovnega sodišča in dodal, da terjajo vsa tveganja ustrezne nadaljnje priprave na uveljavitev začetka uporabe Družinskega zakonika, zlasti pa se zdi pomembno pripraviti hitra odločanja v nujnih zadevah. 

Pripada družinskih zadev ni mogoče predvideti

Na novinarski konferenci, ki je sledila otvoritvi sodnega leta, je problematiko Družinskega zakonika podrobneje predstavila vodja implementacijske skupine za Družinski zakonik, vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel. Izpostavila je, da priprave na prevzem novih nalog ves čas otežuje dejstvo, da je nemogoče predvideti natančen pripad novih družinskih zadev na sodišča, ker zakonodajalec uvaja tudi nekatere nove institute, ki jih pred tem slovenski sistem družinskega prava ni poznal. V zadnjem letu sicer potekajo intenzivna strokovna usposabljanja sodnikov v zvezi s prevzemom novih pristojnosti, trenutno pa se izvaja skupno usposabljanje sodnikov in strokovnjakov centrov za socialno delo. 

Kljub temu po besedah vrhovne sodnice dr. Končina Peternelove v zvezi s pričetkom uporabe Družinskega zakonika obstaja nekaj tveganj. Še vedno denimo ni sprejet procesni zakon o nepravdnem postopku, pristojna ministrstva pa še vedno niso zagotovila zadostnega števila izvedencev psihološke, psihiatrične in pedopsihiatrične stroke, čeprav slovensko sodstvo na to vztrajno opozarja že kar nekaj časa. Zaradi tega je mogoče pričakovati zastoje v postopkih. Poleg tega po njenih besedah še vedno ni zagotovljeno izvajanje storitev centrov za socialno delo izven uradnih ur, kar je nesprejemljivo, še vedno pa ni zagotovljeno niti zadostno število ustrezno usposobljenih izvršiteljev za izvrševanje ukrepov po Družinskem zakoniku.

V zadnjih petih letih za 56 odstotkov manjše število nerešenih zadev

Rezultati dela sodišč za lansko leto sicer kažejo, da so v letu 2018 vsa sodišča skupaj prejela v reševanje več kot 838.000 zadev, rešila so jih več kot 853.000, nerešenih pa je konec prejšnjega leta ostalo nekaj več kot 144.000 zadev. Število nerešenih zadev se je tako v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za 10 odstotkov, v zadnjih petih letih pa kar za 56 odstotkov. 

Med drugim izstopa tudi podatek, da sodišča v zadnjih letih bolj tekoče rešujejo izvršilne zadeve, kar se najbolj opazno odraža v zmanjševanju števila nerešenih zadev s tega področja. Po besedah predsednika Florjančiča uspešnost pri reševanju izvršilnih zadev dokazuje, da je mogoče z usklajenim, dolgoročnim in sistematičnim pristopom (uvedba Centralnega oddelka za verodostojno listino, popolna informatizacija izvršilnih postopkov, itd.) obvladati tudi pravno področje, ki je bilo dolgo praktično neobvladljivo. Kot je še poudaril, dolgoročni in sistemski ukrepi sodstva, predvsem informatizacija, reorganizacija poslovnih procesov in izboljšanje upravljanja sodišč prinašajo rezultate.

 

Publikacija ob otvoritvi sodnega leta (zapis PDF)

Posnetek dogodka

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.

Ni dopustno delati slabo, da bi iz tega izšlo dobro.
Non sunt facienda mala, ut eveniant bona.