VSRS Sklep VIII DoR 156/2021-8

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odmeri višine denarnega povračila pravilno uporabilo določbo 118. člena ZDR-1.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odmeri višine denarnega povračila pravilno uporabilo določbo 118. člena ZDR-1.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično tudi reintegracijski in reparacijski del tožbenega zahtevka. Odločitev temelji na presoji, da je tožena stranka dokazala obstoj dejanskih razlogov¹, ki jih je navedla v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

2. Sodišče druge stopnje je po opravljeni pritožbeni obravnavi prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in je pogodbo o zaposlitvi razvezalo z 31. 12. 2016. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 7. 12. 2016, temveč je trajalo do vključno do 31. 12. 2016. Toženi stranki je naložilo, da tožnika za to obdobje prijavi v matično evidenco ZPIZ, mu obračuna nadomestilo plače ter mu po odvodu davkov in prispevkov izplača neto nadomestilo plače. Toženi stranki je naložilo, da tožniku obračuna denarno povračilo v višini 11.211,69 EUR (7 tožnikovih mesečnih plač). Zavrnilo je, kar je tožnik zahteval več, to je poziv nazaj na delo, plačilo razlike med pripadajočimi plačami in plačami, ki jih je tožnik v obdobju od 1. 1. 2017 do 30. 11. 2017 prejel pri drugem delodajalcu ter višji zahtevek za plačilo denarnega povračila. Odločitev temelji na presoji, da so navedbe tožene stranke v odpovedi o nedoseganju plana za leto 2016 v nasprotju z listinami v spisu, izpoved bivšega direktorja tožene stranke v zvezi s tem pa je neprepričljiva. Ugotovilo je, da je tožnik dejansko opravljal delo upravljalca stanovanj, za to delovno mesto pa je tožena stranka v spornem obdobju sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas z novim delavcem A. A. Presodilo je, da je tožnik dokazal, da je bil šikanozno obravnavan zaradi kandidiranja na volitvah v svet delavcev. Odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi temelji na ugotovitvi, da se je tožnik takoj naslednji mesec po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri drugem delodajalcu.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka predlagala dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

- ali je sodišče glede vprašanja obstoja organizacijskega in ekonomskega odpovednega razloga storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zlasti ali je ustrezno dokazno ocenilo vse trditve in dokaze pravdnih strank in v tej zvezi ali so podane kršitve ustavno varovanih pravic tožene stranke do enakega varstva pravic in do poštenega postopka;

- ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z angažiranjem izvedenca finančne stroke, ki bi lahko pojasnil ali je ekonomski odpovedni razlog bil podan;

- ali je mogoče dokazni predlog za zaslišanje sodelavcev, ki bi naj bili šikanirani s strani direktorja, podati šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, čeprav bi to bilo mogoče storiti že prej in ali je sodišče v konkretnem primeru kršilo določila pravnega postopka o prekluziji;

- ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker je zaključilo, da podaljšanje pogodb o zaposlitvi določenim delavcem vpliva na obstoj ekonomskega razloga in pomeni neutemeljenost odpovednega razloga ter ali imajo delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prednost, da obdržijo zaposlitev, pred delavci, ki imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas;

- ali ukinitev delovnega mesta s splošnim aktom velja za utemeljen odpovedni razlog in predstavlja zadosten razlog za ugotovitev obstoja poslovnega razloga ter ali je bistvena presoja vseh zatrjevanih razlogov ukinitve delovnega mesta ali zgolj dejstva, če je ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije;

- ali je mogoč dokaz, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena iz katerega drugega taksativno naštetega razloga v 54. členu ZDR-1, kot pa iz razloga, navedenega v pogodbi o zaposlitvi;

- ali je sodišče v konkretnem primeru pri odmeri denarnega povračila pravilno upoštevalo in pretehtalo vse okoliščine, ki skladno z določbo drugega odstavka 118. člena ZDR-1 vplivajo na višino denarnega povračila;

- ali uveljavljanje razveze pogodbe o zaposlitvi in denarnega povračila namesto reintegracije predstavlja spremembo tožbe;

- ali je sodišče glede spremembe tožbe in s strani tožnika postavljen zahtevek za denarno povračilo po 118. členu ZDR-1 storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je odločilo o spremenjenem tožbenem zahtevku, ki je bil podan šele v pritožbenem postopku in ne do konca glavne obravnave ter ali je sodišče v konkretnem primeru kršilo določila pravdnega postopka o prekluziji;

- ali je sodišče ravnalo materialnopravno pravilno, ko se ni opredelilo do vpliva sprejetih ukrepov, med drugim tudi na podano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, na izboljšanje rezultatov do konca 2016;

- ali je sodišče ravnalo materialnopravno pravilno, ko je zaključilo, da je tožnikovo delovno mesto zaobsegalo tudi upravljanje stanovanj, čeprav posamezna dela s področja upravljanja stanovanj niso zajeta v opisu njegovega delovnega mesta, ravno tako pa mu dela izven opisa delovnega mesta niso bila odrejena in dela tudi niso opredeljena v pogodbi o zaposlitvi;

- ali je sodišče ravnalo materialnopravno pravilno, ko se je oprlo na navedbe, da se bo finančno stanje v prihodnje izboljšalo ali bi moralo obstoj poslovnega razloga presojati le v času, ko je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi;

- ali je sodišče glede vprašanja obstoja šikanozne obravnave storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zlasti ali je ustrezno dokazno ocenilo vse trditve in dokaze pravdnih strank in v tej zvezi ali so podane kršitve ustavno varovanih pravic tožene stranke do enakega varstva pravic in do poštenega postopka.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, ki je navedeno v izreku.

7. Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------
¹ Nedoseganje planiranih rezultatov tržnega sektorja, ukinitev tožnikovega delovnega mesta koordinatorja tržnih dejavnosti ter varstva in zdravja pri delu.

Datum zadnje spremembe:

18.10.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep VIII DoR 172/2018-6
• VSRS Sklep VIII DoR 167/2018-6
• VSRS Sklep VIII DoR 46/2019-6