<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 258/2021

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.258.2021
Evidenčna številka:VS00046962
Datum odločbe:16.06.2021
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sodba Cp 73/2021
Datum odločbe II.stopnje:10.03.2021
Senat:mag. Rudi Štravs (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Vladimir Horvat
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - izdaja sklepa - vložitev vloge na nepristojno sodišče - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - očitna pomota - skrbnost odvetnika kot pooblaščenca - pravica do izjave v postopku - pravica do sodnega varstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Predlogu za dopustitev revizije se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:

- ali je z neizdajo sklepa o nepristojnosti sodišča kršena pravica stranke po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, kot tudi pravica stranke do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS,

- ali gre za očitno pomoto pooblaščenca - odvetnika po določbi desetega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na pristojno sodišče po določilih Zakona o pravdnem postopku, pa je bila pristojnost za odločanje prenesena le z odredbo predsednika sodišča,

- ali je odvetniku oz. pooblaščencu zaradi vložitve odgovora na tožbo na sicer pristojno sodišče po Zakonu o pravdnem postopku mogoče očitati nestrokovnost, če sklep sodišča o nepristojnosti (sodišča, ki je po določbah Zakona o pravdnem postopku krajevno in stvarno pristojno) sploh ni bil izdan.

Izrek

Predlogu za dopustitev revizije se delno ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:

- Ali je z neizdajo sklepa o nepristojnosti sodišča kršena pravica stranke po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, kot tudi pravica stranke do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS?

- Ali gre za očitno pomoto pooblaščenca - odvetnika po določbi desetega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na pristojno sodišče po določilih Zakona o pravdnem postopku, pa je bila pristojnost za odločanje prenesena le z odredbo predsednika sodišča?

- Ali je odvetniku oz. pooblaščencu zaradi vložitve odgovora na tožbo na sicer pristojno sodišče po Zakonu o pravdnem postopku mogoče očitati nestrokovnost, če sklep sodišča o nepristojnosti (sodišča, ki je po določbah Zakona o pravdnem postopku krajevno in stvarno pristojno) sploh ni bil izdan?

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Celju je tožbo s pozivom za vložitev odgovora toženki vročilo 14. 9. 2020. Tridesetdnevni prekluzivni rok za vložitev odgovora na tožbo se je iztekel 14. 10. 2020. Navedenega dne je toženka po pooblaščenki priporočeno po pošti vložila odgovor na tožbo pri nepristojnem Okrajnem sodišču v Šentjurju, ki je na pristojno sodišče prispel 15. 10. 2020. Iz objavljenega Letnega razporeda dela sodnic in sodnikov na okrožnem sodišču v Celju in njegovih organizacijskih enotah za leto 2020 št. Su 1/2020 z dne 13. 12. 2019 je bilo razvidno, da se pristojnost za sojenje v pravdnih zadevah, razen za zadeve, v katerih zakon določa izključno krajevno pristojnost, na podlagi četrtega odstavka 105.a člena Zakona o sodiščih z Okrajnega sodišča v Šentjurju prenese na Okrajno sodišče v Celju. Na podlagi odredbe Su 15/2018 z dne 28. 9. 2018 je bila pristojnost za sojenje v tej zadevi prenesena na Okrajno sodišče v Celju.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati znesek 6.380,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov uporabnine, kot so navedeni v I. točki izreka, dalje do plačila. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo o stroških postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj:

- Ali je v primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena s sklepom predsednika sodišča na drugo, sicer krajevno nepristojno sodišče na podlagi 105.a člena Zakonu o sodiščih potrebno, da sodišče, ki je sicer krajevno in stvarno pristojno za odločanje v konkretni zadevi, izda sklep, s katerim se izreče za nepristojno?

- Ali je z neizdajo sklepa o nepristojnosti sodišča kršena pravica stranke po določbi 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, kot tudi pravica stranke do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS?

- Ali je bilo v postopku kršeno določilo 19. člena Zakona o pravdnem postopku, saj se Okrajno sodišče v Šentjurju ni izreklo za nepristojno?

- Ali gre za očitno pomoto pooblaščenca - odvetnika po določbi desetega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na pristojno sodišče po določilih Zakona o pravdnem postopku, pa je bila pristojnost za odločanje prenesena le z odredbo predsednika sodišča?

- Ali je odvetniku oz. pooblaščencu zaradi vložitve odgovora na tožbo na sicer pristojno sodišče po Zakonu o pravdnem postopku mogoče očitati nestrokovnost, če sklep sodišča o nepristojnosti (sodišča, ki je po določbah Zakona o pravdnem postopku krajevno in stvarno pristojno) sploh ni bil izdan?

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 105a, 112, 112/10, 339, 339/2-7, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
13.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ4OTAw