VSRS Sklep II DoR 178/2021

Jedro

Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev toženkine dedne nevrednosti za dedovanje po pokojnem očetu A. A.. Z dopolnilno sodbo je zavrnilo tudi tožnikov tožbeni zahtevek, da se razveljavi lastnoročna oporoka pokojnega A. A. z dne 15. 1. 2012.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovi pritožbi in potrdilo sodbo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je uveljavljal toženkino dedno nevrednost, ker naj bi si s kombinacijo pritiskov (sile) in manipulativne sugestije (zvijače) od zapustnika (očeta pravdnih strank) prisvojila njegovo premoženje v škodo tožnikovega dednega deleža. Očital ji tudi zanemarjanje zapustnika in v težki bolezenski situaciji njegovo namestitev v neogrevano in vlažno hišo v B. V zvezi s sporno oporoko z dne 15. 1. 2012 je zatrjeval zapustnikovo oporočno nesposobnost ter toženkin vpliv na zapustnika pri pisanju oporoke. Sodišče prve stopnje je zatrjevani dejanski stan presojalo po določilih 2. točke (sila, grožnja ali zvijača pri pisanju oporoke) in 4. točke (preživljanje zapustnika) 126. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ter 59. člena (oporočna sposobnost) in 60. člena (razveljavitev oporoke zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote) ZD.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je sodišče uporabilo pravilni materialni pravni standard oporočne sposobnosti (razsodnosti) po 59. členu ZD, da ostane v veljavi oporoka, ki jo je napravila oseba z duševno boleznijo/motnjo, ker ni dokazov, da v času testiranja ni bila nesposobna testirati, ali bi moral biti dokazni standard obrnjen/drugačen, predvsem pa bolj varovalen, in sicer da oporoka ni veljavna, ker ni nedvoumnega vsestranskega dokaza, da je bila (afirmativni) testatorjeva volja ob sklepanju oporoke zares vsestransko svobodna, torej da je zapustnik premogel zadostne mentalne kapacitete ter da nanj ni bil izvajan nikakršen pravno nedopusten pritisk (manipulacija, zvijača, sila, grožnja)?

(2) Ali sta sodišči prve in druge stopnje uporabili pravilni pravni standard materialnega prava (določbe 21. člena ODZ) o poslovni sposobnosti polnoletne osebe v delu, ko sta ugotovili, da je tožeča stranka imela možnost kontaktov z zapustnikom, čeprav mu je slednji izrecno prepovedal obiske? Ali ni bila tožeča stranka dolžna spoštovati zadevne prepovedi zapustnika, ker je glede na razpoložljive informacije o njegovem zdravstvenem stanju štela, da je zapustnikova izjava njegova resnična volja?

(3) Ali je višje sodišče pravilno uporabilo standard materialnega prava določb 5., 6. in 7. člena OZ, ki se nanašajo na dolžnostno ravnanje, prepoved zlorabe pravic, ravnanje v dobri veri, ter da posledično res ne obstaja pravna dolžnost bližnjega sorodnika (polnoletnega otroka), da v primeru, ko ve in ima v svoji posesti dokaze, da je bližnji sorodnik hudo bolan in posledično (zelo verjetno) poslovno nesposoben, sprožiti postopek odvzema poslovne sposobnosti ter o zdravstvenem stanju in zmanjšanju sposobnosti ravnanja te osebe obvestiti organe, ki sodelujejo v postopkih ugotavljanja sposobnosti sklepanja pravnih poslov, ter druge sorodnike, ki bi imeli interes poznati resnično zdravstveno stanje bližnjega?

(4) Ali je višje sodišče pravilno uporabilo standard po 2. in 4. odstavku 126. člena ZD, to je standard nudenja nujne pomoči in vzdržati se sile/zvijače, da bi se morala oseba, ki mora upravičeno vsaj domnevati, da nekdo ne razume pomena pravnega posla, ki ga sklepa, vzdržati sklepanja pravnih poslov v nesorazmerno lastno korist oziroma v izrazito škodo nemočne osebe, ki pa ji poslovna sposobnost formalno ni bila odvzeta?

(5) Ali sta prvo in drugostopenjsko sodišče pravilno uporabili pravilo o tem, kdo nosi trditveno in dokazno breme pri dokazovanju oporočne nesposobnosti v primeru, da je oseba poslovno nesposobna oziroma je pri njej prisotna duševna bolezen/motnja, ki vpliva na njeno svobodno voljo?

(6) Ali sta prvo in drugostopenjsko sodišče pravilno uporabili pravni standard prisilnih okoliščin, ki so izničile svobodno voljo zapustnika, upoštevaje dejstvo, da mu je lečeča psihiatrinja diagnosticirala napredovano srednjo demenco ob dejstvu starosti 90 let in več, menjavi ključavnic na bivališču, rezanja stikov z družino, dejstva, da zapustnik zaradi starosti ni imel več socialne mreže, življenja v odročnem kraju, nesposobnosti vožnje avtomobila, bolehanjem za sivo mreno, dnevnim nadzorom gospodinjskih pomočnic in same tožene stranke ter dejstva, da tožena stranka ni posredovala vseh informacij o zdravstvenem stanju zapustnika državnim organom, šteti za odvzem prostosti v smislu 5. člena EKČP?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1359/2009
• Sklep II DoR 162/2009, enako tudi VS RS Sklep II DoR 278/2009
• Sklep II DoR 114/2009