VSRS Sodba XI Ips 60734/2020

Jedro

Upoštevaje navedena procesnopravno relevantna dejstva je treba pritrditi vložnikom zahteve, da je bila zahtevana oseba štiriintrideset dni nezakonito v začasnem ekstradicijskem priporu. V skladu z določbo četrtega odstavka 16. člena Evropske konvencije o izročitvi namreč začasni ekstradicijski pripor v nobenem primeru ne sme trajati več kot štirideset dni. Ni pa mogoče pritrditi vložnikom zahteve, da je odreditev (klasičnega) ekstradicijskega pripora v obravnavanem primeru zaradi tega nezakonita. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je bil pripor zoper zahtevano osebo po prejemu prošnje za izročitev odrejen na novo, vanj pa se je vštel čas, ki ga je zahtevana oseba prebila v začasnem ekstradicijskem priporu. Nastali položaj je podoben procesni situaciji, ko Vrhovno sodišče v postopku z izrednim pravnim sredstvom ugotovi, da je odreditev pripora nezakonita, izpodbijani sklep razveljavi, vendar pa zadeve ne vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ker je pripor po sklepu o njegovi odreditvi že potekel oziroma je bil medtem že podaljšan. Podaljšanje pripora zaradi navedenega samo po sebi ni nezakonito, čeprav je bil sklep o odreditvi pripora razveljavljen.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Kpd 60734/2020 (v sklepu napačno navedeno I Kpd 60743/2020) z dne 26. 1. 2021 na podlagi določbe tretjega odstavka 524. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in 6. člena Evropske konvencije o izročitvi zoper zahtevano osebo A. A. odredila ekstradicijski pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP zaradi izročitve Švicarski konfederaciji. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Ks 60734/2020 z dne 4. 2. 2021 pritožbo tujčevih zagovornikov zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi ekspedicijskega pripora vlagajo zahtevo za varstvo zakonitosti tujčevi zagovorniki, kot navajajo v uvodu zahteve, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, Evropske konvencije o izročitvi in Ustave Republike Slovenije (Ustava). V obrazložitvi zahteve trdijo, da je izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora nezakonit, ker je bila zahtevani osebi najmanj štiriintrideset dni nezakonito omejena osebna svoboda, da se zunajobravnavni senat ni opredelil do pritožbenih navedb, da bi moralo sodišče v zvezi z obstojem pripornega razloga begosumnosti presojati utemeljenost mednarodne tiralice, da so v švicarskem nalogu za aretacijo navedeni neresnični podatki, da je neutemeljen zaključek sodišča, da zahtevana oseba nima povezave s Švico in da je bila na begu. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da pripor zoper zahtevano osebo odpravi.

3. Vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina je podal odgovor na zahtevo za varstvo zakonitosti skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP. V odgovoru je navedel, da je začasni izročitveni pripor trajal štiriinsedemdeset dni, zato je utemeljena trditev zahteve, da bi morala biti zahtevana oseba izpuščena že dne 23. 12. 2020. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in pripor zoper zahtevano osebo odpravi.

4. Vrhovno sodišče je odgovor Vrhovnega državnega tožilstva na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP posredovalo tujcu in njegovim zagovornikom, ki pa se o njem niso izjavili.

B.

5. Bistvena trditev zahteve za varstvo zakonitosti je, da je v obravnavanem primeru odreditev ekspedicijskega pripora nezakonita, ker je posledica nezakonite omejitve svobode zahtevane osebe. Vložniki kršitev utemeljujejo z navedbami, da je začasni ekstradicijski pripor trajal kar triinsedemdeset (upoštevaje pridržanje pa celo štiriinsedemdeset) dni, čeprav bi zahtevana oseba morala biti izpuščena najkasneje po štiridesetih dneh trajanja začasnega ekstradicijskega pripora. Zahtevana oseba je bila tako štiriintrideset dni nezakonito priprta, zaradi česar je nezakonita tudi prisilna privedba na narok za zaslišanje pred izdajo sklepa o odreditvi ekstradicijskega pripora. Poudarjajo, da je Ministrstvo za pravosodje že dne 25. 11. 2020 sodišču posredovalo prošnjo za izročitev in izročitveno dokumentacijo, zagovorniki zahtevane osebe pa so dne 10. 12. 2020 sodišču predlagali, da prošnjo zavrže in začasni izročitveni pripor odpravi. Sodišče kljub temu začasnega izročitvenega pripora ni odpravilo, temveč je šele dne 26. 1. 2021 zoper zahtevano osebo odredilo (klasični) ekstradicijski pripor. Uveljavljeno kršitev sklenejo z navedbo, da je treba zaradi takšnega ravnanja sodišča (podobno kot v kazenskem postopku, ko je treba v skladu s teorijo o sadežih zastrupljenega drevesa izločiti vse dokaze, ki izvirajo iz nezakonito opravljenih dejanj) zoper zahtevano osebo odpraviti pripor.

6. Iz podatkov spisa je razvidno, da je dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem s sklepom I Kpd 60734/2020 z dne 14. 11. 2020 zoper tujca odredila začasni ekstradicijski pripor zaradi izročitve Švicarski konfederaciji. V pripor je vštela čas pridržanja od dne 13. 11. 2020 od 20.10 ure dalje. Sodišče je dne 26. 11. 2020 od Ministrstva za pravosodje prejelo prošnjo Švicarske konfederacije za tujčevo izročitev.¹ Šele po dveh mesecih (dne 26. 1. 2021) po prejemu prošnje za izročitev je opravilo narok, na katerem je zaslišalo zahtevano osebo in odločilo, da se zaradi izročitve Švicarski konfederaciji zoper njo odredi pripor, v katerega se všteje pridržanje in pripor od dne 13. 11. 2020 od 20.10 ure dalje.

7. Upoštevaje navedene procesnopravno relevantna dejstva je treba pritrditi vložnikom zahteve, da je bila zahtevana oseba štiriintrideset dni nezakonito v začasnem ekstradicijskem priporu. V skladu z določbo četrtega odstavka 16. člena Evropske konvencije o izročitvi namreč začasni ekstradicijski pripor v nobenem primeru ne sme trajati več kot štirideset dni. Ni pa mogoče pritrditi vložnikom zahteve, da je odreditev (klasičnega) ekstradicijskega pripora v obravnavanem primeru zaradi tega nezakonita. Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je bil pripor zoper zahtevano osebo po prejemu prošnje za izročitev odrejen na novo, vanj pa se je vštel čas, ki ga je zahtevana oseba prebila v začasnem ekstradicijskem priporu. Nastali položaj je podoben procesni situaciji, ko Vrhovno sodišče v postopku z izrednim pravnim sredstvom ugotovi, da je odreditev pripora nezakonita, izpodbijani sklep razveljavi, vendar pa zadeve ne vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ker je pripor po sklepu o njegovi odreditvi že potekel oziroma je bil medtem že podaljšan. Podaljšanje pripora zaradi navedenega samo po sebi ni nezakonito, čeprav je bil sklep o odreditvi pripora razveljavljen.

8. Vložniki v zahtevi trdijo še, da je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodišče v zvezi s pripornim razlogom begosumnosti ni presojalo utemeljenosti mednarodne tiralice. Kršitev utemeljujejo z navedbo, da so v švicarskem nalogu za aretacijo navedeni neresnični podatki, s katerimi se utemeljuje nevarnost tujčevega pobega.

9. Preiskovana sodnica je zaključek o obstoju pripornega razloga begosumnosti oprla na okoliščine, da je zahtevana oseba tujec, državljan Republike Italije, s stalnim prebivališčem v Švici, da ga išče Švicarska konfederacija zaradi treh kaznivih dejanj, da v Republiki Sloveniji nima bivališča, sorodnikov in zaposlitve. Zunajobravnavni senat je utemeljeno presodil, da okoliščine, ki jih je ugotovila preiskovalna sodnica, dajejo zadostno podlago za zaključek o obstoju realne nevarnosti, da bo zahtevana oseba na prostosti zapustila Republiko Slovenijo in s tem onemogočila dokončanje kazenskega postopka v Švicarski konfederaciji. Zunajobravnavni senat je upošteval tudi, da je za vsako od očitanih kaznivih dejanj po švicarskem pravu predpisana kazen zapora nad pet let, in da naj bi zahtevana oseba B. B. izjavila, da se bo preselila v Srbijo oziroma, da se nima več namena vrniti v Švico. Sodišče se je opredelilo tudi do pritožbenih trditev v zvezi z najemno pogodbo za stanovanje, ki jo je zahtevana oseba sklenila v Švici in do trditve, da naj bi v Republiko Srbijo odšla le zaradi obiska žene in treh otrok, ki živijo v Srbiji in so srbski državljani.

10. Obstoja pripornega razloga begosumnosti zahtevane osebe ne morejo omajati obširne trditve zahteve, da je zahtevana oseba močno povezana s Švico, da ni na begu, da ji je bilo v Švici izdano dovoljenje za stalno bivanje, da ima tam sklenjeno najemno pogodbo za stanovanje za nedoločen čas, da ima v Švici uspešno delujoče podjetje, in da so izjave priče B. B. neverodostojne. S temi trditvami v zahtevi vložniki ne uveljavljajo kršitve zakona, temveč nedovoljen razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).

C.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljanje kršitve niso podane, zahteva pa je vložena tudi zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

-------------------------------
¹ Listovna številka 66 spisa.

Datum zadnje spremembe:

26.04.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba XI Ips 90/2009
• Sodba XI Ips 44323/2011-63
• Sodba XI Ips 44323/2011-104