VSRS Sodba III Ips 48/2020

Jedro

Iz besedila 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izhaja, da mora dedič, če želi nadaljevati zapustnikovo podjetje, ravnati aktivno in AJPES skupaj s sklepom o dedovanju predložiti izjavo o nadaljevanju zapustnikovega podjetja. To mora storiti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V nasprotnem primeru AJPES podjetnika izbriše iz Poslovnega registra. Toženec izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje, AJPES ni predložil. To je dovolj za zaključek, da do nadaljevanja zapustnikovega podjetja ni prišlo.

Za primere, ko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, lahko „zapuščinsko“ sodišče na predlog dedičev, ki so dedovali zapustnikovo premoženje, izda potrdilo, da so dediči. Za postopek pred AJPES ima takšno potrdilo gotovo enako dokazno moč kot sklep o dedovanju.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške revizijskega postopka v znesku 447,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, tožencu naložilo plačilo uporabnine za zadnjih pet let pred vložitvijo tožbe v znesku 6.236,75 EUR (s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) za uporabo zemljišča ob izolskem pokopališču, ki je v lasti tožeče stranke in ki tožencu služi za skladiščenje kamnoseškega materiala (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke glede III. točke izreka izpodbijane sodbe zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom št. III DoR 56/2020 z dne 11. 8. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilno sklepanje pritožbenega sodišča, da toženec ni nadaljeval očetovega podjetja v smislu določbe 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

4. Tožena stranka z revizijo napada sodbo sodišča druge stopnje, pri čemer uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga njeno spremembo, tako da bi se pritožbi ugodilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnil, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišča druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

5. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je tudi revizijske stroške.

Relevantno dejansko stanje

6. Dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, ki so za odločitev o reviziji odločilnega pomena in na katere je Vrhovno sodišče vezano (drugi odstavek370. člena ZPP), so:

– toženčev oče A. A. je leta 1983 kot najemnik s tožečo stranko (oziroma njenim pravnim prednikom Komunalnim podjetjem B. p. o.) kot najemodajalko sklenil Najemno pogodbo št. 4 (v nadaljevanju Najemna pogodba). V njej sta se dogovorila, da lahko najemnik koristi zemljišče ob pokopališču (SV del parcele št. 153, k.o. ...) za potrebe skladiščenja kamnoseškega materiala za svojo kamnoseško delavnico (1. člen) vse dotlej, dokler bo imel prijavljeno obrt na delavnici Uliva 1, C. Nadalje je bilo dogovorjeno še, da z dnem, ko najemnik odjavi obrt, preneha tudi pravica koriščenja tega prostora ter da najemnik ne more prenesti pravice koriščenja ograjenega prostora na nobeno drugo osebo (3. člen);

– A. A. je leta 1994 pridobil status samostojnega podjetnika in kot tak nadaljeval z izvajanjem najemne pogodbe;

– A. A. je umrl .. .2009, njegov s.p. (E. s. p.) je bil iz poslovnega registra izbrisan 2. 2. 2011;

– toženec D. D., sin A. A., se je v poslovni register kot samostojni podjetnik (F. s. p.) vpisal 10. 9. 2004, dejansko pa je vse od leta 1990 delal z očetom.

Razlogi sodišč prve in druge stopnje

7. Razlogi sodišč prve in druge stopnje so povzeti le v okviru dopuščenega vprašanja, to je glede uporabe 72. člena ZGD-1.

8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženec ni dokazal, da je v smislu četrte točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 (v zvezi četrtim odstavkom 72. člena ZGD-1) nadaljeval podjetniško dejavnost pokojnega očeta, saj v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni predložil izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje. Dejstvo, da je bil toženčev oče kot samostojni podjetnik iz poslovnega registra izbrisan 2. 2. 2011, nedvomno dokazuje, da ni prišlo do nadaljevanja očetovega podjetja. Toženec, kot samostojni podjetnik, sicer že od 10. 9. 2004 dalje (še danes) na istem naslovu opravlja enako dejavnost, kot jo je opravljal njegov pokojni oče, vendar prevzem posameznih očetovih strojev in dokončanje njegovih že začetih poslov, ni dovolj tehten razlog, da bi sodišče štelo, da je toženec nadaljeval zapustnikovo podjetje v smislu določbe 72. člena ZGD-1. Ker je toženec zemljišče ob izolskem pokopališču uporabljal brez pravne podlage, mu je sodišče naložilo plačilo uporabnine.

9. Sodišče druge stopnje je pritrdilo razlogom prvostopenjskega sodišča.

Revizijske navedbe

10. Revident vztraja pri trditvah, da je po očetovi smrti nadaljeval njegovo podjetniško dejavnost. V zvezi z razlogi izpodbijane sodbe, da ni dokazal, da je v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predložil izjavo o nadaljevanju zapustnikovega podjetja, revident trdi, da je „zapuščinsko“ sodišče izdalo (le) sklep, da se obravnava ne opravi. Ker sklep o dedovanju po pokojnem A. A. ni bil izdan, se revident ni štel zavezanega z določbo 75. člena ZGD-1, ampak je domneval, da lahko kot univerzalni pravni naslednik zapustnika vstopi v pravni položaj svojega prednika in zgolj nadaljuje z opravljanjem njegove dejavnosti. Revident se zavzema za stališče, da položaj dediča „prevzemnika podjetja“ v primeru neizdaje sklepa o dedovanju ne sme biti slabši od njegovega položaja v primeru, ko je sklep o dedovanju izdan. Nadalje revident še poudarja, da je bil sam v času očetove smrti že registriran kot s.p., zato se ni mogel ponovno ali na novo registrirati kot s.p.

11. Revident in njegov pokojni oče sta dejavnost kamnoseštva dejansko opravljala v okviru skupnega podjema, ki je bil formalnopravno res organiziran na način, da je bil vsak zase prijavljen kot samostojni podjetnik, sicer pa pravice in obveznosti podjetnikov (nosilcev podjema) nikoli niso bile natančno razmejene, delovala sta povezano in v odvisnosti drug od drugega.

12. Tožnica v odgovoru na revizijo izpodbija revidentove trditve, da ob izostanku sklepa o dedovanju, toženec ni mogel podati izjave po 75. členu ZGD-1, z utemeljitvijo, da bi toženec ne glede na to, da njegov pokojni oče ni imel nepremičnega premoženja, lahko zahteval zapuščinsko obravnavo in izdajo sklepa o dedovanju. Njegova opustitev ne more iti na škodo tretjih in pravnega prometa. Toženec svoje pasivnosti ali trenutnih interesov ne more reševati na breme tretjih. Če bi bilo dedovanje s.p. avtomatizem, bi bila dedičem kršena ustavna pravica do svobodne podjetniške pobude (74. člen Ustave RS).

13. Na koncu tožnica trdi še, da tudi če bi toženec dedoval podjetje po pokojnem očetu, ne bi dedoval pravic iz najemne pogodbe, ker je šlo pri pravici koriščenja ograjenega prostora za osebno pravico, ki je ni mogoče prenesti na drugo osebo. Revidentove trditve o skupnem podjemu pa označi za nedovoljene revizijske novote.

Razlogi za zavrnitev revizije

14. Dedovanje podjetja samostojnega podjetnika posameznika je v ZGD-1 urejeno v določbah 72., 74. in 75. člena. Četrti odstavek 72. člena določa, da z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja na podjetnikovega dediča preidejo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika in se v skladu s 74. členom ZGD-1 vpiše kot podjetnik. AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju Poslovni register), če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ne predloži izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje (4. točka drugega odstavka 75. člena ZGD-1).

15. Iz besedila 4. točke drugega odstavka 75. člena ZGD-1 izhaja, da mora dedič, če želi nadaljevati zapustnikovo podjetje, ravnati aktivno (ne gre za avtomatizem kotnpr. pri dedovanju nepremičnega premoženja, ko „zapuščinsko“ sodišče po uradni dolžnosti pošlje sklep o dedovanju „zemljiškoknjižnemu“ sodišču) in AJPES skupaj s sklepom o dedovanju predložiti izjavo o nadaljevanju zapustnikovega podjetja. To mora storiti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V nasprotnem primeru AJPES podjetnika izbriše iz Poslovnega registra.

16. Toženec izjave, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje, AJPES ni predložil. Že to je dovolj za zaključek, da do nadaljevanja zapustnikovega podjetja ni prišlo.

17. Sicer pa zatrjevana neizdaja sklepa o dedovanju dediča, ki želi nadaljevati zapustnikovo podjetje, ne odvezuje dolžnosti AJPES poleg izjave o nadaljevanju zapustnikovega podjetja predložiti (uradno) listino, s katero izkaže, da je dedič po pokojnem podjetniku. To mora storiti v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, da se zapuščinska obravnava ne opravi, sicer AJPES podjetnika izbriše iz Poslovnega registra. Za primere, ko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, lahko „zapuščinsko“ sodišče na predlog dedičev, ki so dedovali zapustnikovo premoženje, izda potrdilo, da so dediči.¹ Za postopek pred AJPES ima takšno potrdilo gotovo enako dokazno moč kot sklep o dedovanju.

18. Revident kot razlog, da pri AJPES nadaljevanja podjetja po pokojnem očetu ni notificiral, navaja, da je bil sam v času očetove smrti že registriran kot s.p., zato se ni mogel ponovno ali na novo registrirati kot s.p. Te trditve niso utemeljene.

19. Če dedič, ki v Poslovnem registru (še) ni vpisan kot podjetnik, AJPES predloži dokaz o tem, da je dedič pokojnega podjetnika, ter izjavo o nadaljevanju zapustnikovega podjetja, se pri podjetju zapustnika vpiše spremembo nosilca dejavnosti ter davčne številke (lahko tudi firmo in sedež podjetja). Podjetje zato ohrani isto matično številko, iz česar je razvidno nadaljevanje dejavnosti.² Če pa je dedič že pred smrtjo zapustnika vpisan v Poslovnem registru, potem se mora ob vložitvi izjave za nadaljevanje podjetja opredeliti tudi do tega, ali bo nadaljeval zapustnikovo podjetje z isto matično številko ali pa bo nadaljeval zapustnikovo podjetje v okviru svojega podjetja (z matično številko svojega podjetja). V prvem primeru bo po uradni dolžnosti iz Poslovnega registra kot podjetnik izbrisan dedič, v drugem pa zapustnik.

20. Revizijske trditve o skupnem podjemu so nedovoljene revizijske novote, zato se Vrhovno sodišče v njihovo presojo ni spustilo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP).

21. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje po obrazloženem glasi, da je sodišče druge stopnje pravilno sklepalo, da toženec ni nadaljeval zapustnikovega podjetja v smislu določbe 72. člena ZGD-1. Statusnopravni vidik nadaljevanja zapustnikovega podjetja v obravnavanem primeru ni bil spoštovan, zato pravne podlage za toženčevo uporabo tožničinega zemljišča ne more predstavljati zatrjevano nadaljevanje zapustnikove dejavnosti v okviru nadaljevanja zapustnikovega podjetja.

22. Po obrazloženem se je pokazalo da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

O stroških postopka

23. Izrek o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (II. točka izreka). Toženec z revizijo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške revizijskega postopka. Dolžan pa je tožnici povrniti njene stroške revizijskega postopka. Tožnica je upravičena do 600 točk za odgovor na revizijo (tar. št. 21/3 Odvetniške tarife; OT), 12 točk za izdatke za stranko in druge izdatke (11. člen OT) in do 22 % DDV, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) znaša 447,98 EUR.

24. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
¹ tako Zupančič, K.: Dedno pravo (tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja), Uradni list RS, 2009, str. 253-254 in Finžgar, A.: Dedno pravo Jugoslavije, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana 1962, str. 146.
² glej Pojasnilo DURS št. 4214-30/2007 z dne 21. 12. 2009.

Datum zadnje spremembe:

23.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III DoR 56/2020
• VSRS Sklep VIII DoR 161/2018-6
• VSL sklep I Cpg 380/2006