<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II Ips 292/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.292.2016
Evidenčna številka:VS00015318
Datum odločbe:23.08.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba I Cp 724/2015
Datum odločbe II.stopnje:25.08.2015
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Mateja Končina Peternel, Tomaž Pavčnik
Področje:PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
Institut:izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - aktivni družbenik - pasivni družbenik - pravica do zasebne lastnine - kriteriji za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - dokazno breme

Jedro

Presoja revizijskega očitka o nesorazmernem posegu v pravico do zasebne lastnine je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči pravilno uporabili merila za ločevanje aktivnih od pasivnih družbenikov.

Za konkretno presojo je ključno, da je zakonodajalec v ZFPPIPP tožnikom naložil dokazno breme, da dokažejo, da je tožena stranka imela položaj aktivnega družbenika, in da domneva iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP v postopku pred nižjima sodiščema ni bila vzpostavljena. Iz dejstva, da je vse poslovne odločitve in plačilni promet v izbrisani družbi dejansko sprejemalo in izvajalo podjetje B., izhaja zaključek, da je bil formalni vpliv tožencev na poslovanje izbrisane družbe zaradi dejanskih ovir le navidezen. To pomeni, da toženca nista niti imela niti mogla imeti vpliva na poslovanje in upravljanje izbrisne družbe. V okoliščinah konkretnega primera je stališče, da toženca po svoji lastni volji in krivdi nista poskrbela za svojo aktivno vlogo, neživljenjsko. Ker tožniki niso vzpostavili domneve iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, je stališče nižjih sodišč, da sta toženca imela položaj aktivnih družbenikov zgolj na podlagi njunega formalnega direktorskega položaja in 1,0595 % poslovnega deleža, materialnopravno zmotno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Tožbeni zahtevek in trditve pravdnih strank

1. Tožniki so etažni lastniki trgovsko poslovnega objekta. Od tožencev zahtevajo, da jim vrnejo vplačana sredstva v rezervni sklad. Trdijo, da sta bila toženca v obdobju dveh let pred izbrisom iz sodnega registra njihovega nekdanjega upravnika, družbe A., d.o.o, njegova družbenika in direktorja. Čeprav so na skupščini etažnih lastnikov družbi A. 29. 5. 2009 odpovedali pogodbo o upravljanju, do predaje poslov in vrnitve vplačanih sredstev v rezervni sklad ni prišlo. Primarno so se sklicevali na odgovornost tožencev kot aktivnih družbenikov iz sedmega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Že pred uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPUOOD) so na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-307/11 pridobili upravičena pričakovanja, da terjatev iz naslova vračila vplačanih sredstev v rezervni sklad uveljavljajo od tožencev kot aktivnih družbenikov njihovega nekdanjega upravnika. Da sta toženca kot družbenika in direktorja njihovega nekdanjega upravnika imela možnost vplivanja na njegovo upravljanje in poslovanje, so tožniki utemeljevali s trditvijo, da je bila prvo toženka v trenutku izbrisa direktorica in družbenica z 1,0595 % deležem, drugi toženec pa je bil v obdobju zadnjih dveh leti pred izbrisom direktor (v obdobju od 21. 8. 2008 do 24. 9. 2010) in družbenik z 1,0595 % deležem (v obdobju od 19. 12. 2008 do 11. 10. 2010). Podredno so se tožniki sklicevali na institute neupravičene obogatitve, odškodninske odgovornosti ter spregled pravne osebnosti. Po stališču tožnikov sta toženca z izbrisano družbo dejansko upravljala. Za presojo njune odgovornosti ni relevantno, na kakšen način sta to počela. Če sta upravljanje prepustila tretji osebi, sta ravnala v nasprotju z zahtevano skrbnostjo. Toženca nista poskrbela za zakonito delovanje izbrisane družbe. Imela sta dostop do bančnih računov, kakor tudi možnost, da postavita in odpokličeta računovodje. Z njihovimi sredstvi sta razpolagala in jih prenakazovala. Podjetje B., d. d., ni imelo prave podlage za izvajanje poslovodnih funkcij v družbi A..

2. Toženca sta ugovarjala, da nista bila aktivna družbenika izbrisne družbe. Čeprav sta podala več sklopov ugovorov, so glede na meje revizijskega preizkusa v nadaljevanju povzete le tiste navedbe, ki so se nanašale na stališče o neobstoju pogojev za vzpostavitev odgovornosti na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Prvo toženka je trdila, (1) da na vodenje izbrisane družbe ni imela vpliva in da ni imela vpogleda v njene finance, (2) da je izbrisano družbo vodilo podjetje B., (2) da ni bila nikoli pooblaščena za razpolaganje na računu, na katerem so se vodila sredstva rezervnega sklada, (3) da je njeno delo obsegalo le vodenje pekarne (naročanje moke in pospeševanje prodaje), da obseg njenega dela ni nikoli obsegal storitev upravljanja, (4) da je delež v višini 1,0595 % pridobila 6. 10. 2010, obveznost izbrisane družbe pa izvira iz obdobja, ko ni bila niti družbenik niti direktor, (4) da je slamnata direktorica postala, ko izbrisana družba ni bila več upravnik. Drugi toženec je trdil, (1) da je računovodsko finančna dela za izbrisano družbo opravljalo podjetje B., (2) da v družbi ni imel nikakršnega vpliva, saj s svojim deležem ni imel vpliva na sprejemanje odločitev, (3) da je bil prisiljen v že utečen način poslovanja, (4) da na denarni tok v izbrisani družbi ni imel vpliva, ker je bil izključno kurir, ki je dvigoval tekočo pošto ter jo pošiljal v podjetje B., (4) da se je utečenim procesom ob nastopu dela upiral in da mu je bilo rečeno, da lahko odide, če mu ni kaj prav (5) da je bil deležen žalitev in da se je bal za svojo zaposlitev, ker se je zavedal, da ga nekaj let pred upokojitvijo ne bo nihče zaposlil.

Ugotovljeno dejansko stanje

— Tožniki so 29. 5. 2009 družbi A. pogodbo o izvajanju upravniških storitev odpovedali. Nekdanji upravnik se je zavezal, da jim bo do 30. 11. 2009 predal vso dokumentacijo, vključno s sredstvi rezervnega sklada. Niti do primopredaje niti do vrnitve sredstev rezervnega sklada ni prišlo. Tožniki so od nekdanjega upravnika s tožbo zahtevali vrnitev vplačanih sredstev v rezervni sklad. Ker je bil nekdanji upravnik iz sodnega registra dne 3. 10. 2011 izbrisan na podlagi ZFPPIPP, je bil pravdni postopek zoper družbo A. ustavljen. Tožniki so terjatev prijavili v stečajni postopek nad družbo C., d.d., ki je bila večinska družbenica njihovega nekdanjega upravnika. V stečajnem postopku nad družbo C. niso bili poplačani. Tožnikom vplačana sredstva v rezervni sklad niso bila vrnjena.

— Toženca sta bila v izbrisani družbi v obdobju dveh let pred izbrisom njena družbenika in direktorja. Drugi toženec je bil družbenik od 19. 12. 2008 do 11. 10. 2010. Prvo toženka je bila družbenica od 11. 10. 2010 do izbrisa družbe iz registra dne 3. 10. 2011.

— Poslovne odločitve in plačilni promet v izbrisani družbi je dejansko sprejemalo in izvajalo podjetje B., in sicer njen direktor D. D..

Odločitev sodišča prve stopnje v prvem sojenju

3. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna tožnikom solidarno plačati 95.584,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V zvezi z zahtevkom na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP je navedlo, da je v času vložitve tožbe 12. 10. 2012 zaradi uveljavitve ZPUOOD pravna podlaga odpadla in da je bila tožba vložena prepozno. Poleg tega je presodilo, da ni podana odškodninska odgovornost tožencev na podlagi določil iz 255. do 263. člena ZGD-1 v zvezi s 515. členom ZGD-1 in da toženca nista odgovorna na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti iz 8. člena ZGD-1.

Odločitev sodišča druge stopnje v prvem sojenju

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Presodilo je, da so tožniki tožbo vložili v roku iz desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Po stališču sodišča druge stopnje enoletni rok za uveljavitev terjatev zoper družbenike izbrisanih družb v obdobju od uveljavitve ZPUOOD 17. 11. 2011 do objave odločbe Ustavnega sodišča U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012 v Uradnem listu 18. 5. 2012 ni tekel. Ker je bila družba A. iz sodnega registra izbrisana pred uveljavitvijo ZPUOOD, so tožniki kot njeni upniki v skladu z 20. točko obrazložitve odločbe U-I-307/11 upravičeni uveljaviti zahtevek na podlagi določb iz šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP.

Odločitev sodišča prve stopnje v drugem sojenju

5. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sta toženca dolžna tožnikom v roku 15 dni solidarno plačati 83.260,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodba sodišča prve stopnje temelji na stališču, da sta toženca kot aktivna družbenika družbe A. solidarno odgovorna za neupravičeno razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada v višini 83.260,00 EUR. Sodišče zadeve ni presojalo z vidika odškodninske odgovornosti direktorjev. Za konkretno presojo je bilo bistveno, da sta bila toženca v izbrisani družbi v obdobju dveh let pred izbrisom njena družbenika in direktorja ter da od direktorja podjetja B. D. D. nista zahtevala, da se jima omogočijo pogoji za poslovanje, oziroma da se plačilni promet ustrezno organizira. Čeprav je bil njun poslovni delež majhen, sta hkrati imela položaj direktorjev in bi torej pri poslovanju lahko bila aktivna. Ker nista bila aktivna, svojih direktorskih nalog nista izvrševala v skladu s standardom skrbnega gospodarstvenika. Če sta bila „slamnata“ oziroma formalna direktorja, to pomeni, da direktorskih nalog zavestno nista opravljala. Iz podatkov Sodnega registra izhaja, da kot zakonita zastopnika nista imela nobenih omejitev. Čeprav je poslovanje izbrisane družbe dejansko opravljalo podjetje B., to ne pomeni, da toženca kot direktorja nista imela nobenih pristojnosti. Ker sta direktorsko funkcijo sprejela, sta bila dolžna izvajati vse naloga in opravila v skladu z določili iz ZFPPIPP in ZGD-1. Posledično se svoje odgovornosti na podlagi ZFPPIPP ne moreta razbremeniti s trditvami, (1) da nista imela vpogleda v finančni del poslovanja družbe A. (npr. da na banki nista imela pooblastila za razpolaganje s sredstvi in da nista imela vpogleda v bančno stanje), (2) da so jima bile določene funkcije interno omejene in (3) da nista sprejemala tistih odločitev, ki jih mora sprejemati poslovodja na podlagi ZGD-1 in ZFPPIPP. Po stališču sodišča prve stopnje ni relevantno, ali in kako sta toženca izvrševala funkcijo zakonitih zastopnikov (npr. ali sta imela vpogled v bančne račune in ali sta podpisovala listine). Tožencev njuna pasivnost odgovornosti na podlagi ZFPPIPP ne more razbremeniti. Čeprav je imelo podjetje C., d.d. (v stečaju) največji poslovni delež v izbrisani družbi (85,1673 %), kar ustreza definiciji aktivnega družbenika iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, to ne pomeni, da tudi toženca nista bila aktivna družbenika.

Odločitev sodišča druge stopnje v drugem sojenju

6. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Sodba sodišča druge stopnje temelji na stališču, da sta toženca kot aktivna družbenika izbrisane družbe odgovorna za njene obveznosti na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Sodišče druge stopnje je poudarilo, da sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP aktivnega družbenika ne opredeljuje z velikostjo njegovega poslovnega deleža. Zgolj dejstvo, da je poslovne odločitve v izbrisani družbi vključno s plačilnim prometom dejansko izvajalo podjetje B., ne pomeni, da sta toženca bila pasivna družbenika. Po stališču sodišča druge stopnje sta toženca imela položaj aktivnih družbenikov že zato, ker sta bila pooblaščena za samostojno zastopanje brez omejitev, in bi torej lahko imela vpliv na poslovanje in upravljanje izbrisane družbe. Dovolj je že, da sta direktorsko mesto v izbrisani družbi formalno prevzela in pristala, da poslovodne funkcije ne bosta opravljala. Ravnala sta v nasprotju s standardom zahtevane profesionalne skrbnosti (prvi odstavek 263. člena ZGD-1 v zvezi s šestim odstavkom 515. člena in prvi ter drugi odstavek 28. člena ZFPPIPP). Kot direktorja sta bila edini poslovodni organ ter zakonita zastopnika izbrisane družbe (515. člen v zvezi z 10. in 32. členom ZGD-1). Okoliščine, da zaradi notranjih omejitev oziroma ravnanja tretjih oseb kljub direktorski funkciji na poslovanje in upravljanje izbrisane družbe nista imela vpliva in da dejansko nista prevzela poslovanja in upravljanja, ne predstavljajo ekskulpacijskega razloga (peti odstavek 42. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 442. člena ZFPPIPP ter 2. točko prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP). Toženca se ne moreta razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem na odgovornost tistih oseb, ki so dejansko vodile posle izbrisane družbe. Utemeljenost morebitnih regresnih zahtevkov do tretjih oseb kot povzročiteljev škode je mogoče presojati le v okviru notranjega razmerja med njimi. V zvezi z odgovornostjo prve toženke je navedlo, da njeno odgovornost utemeljuje že dejstvo, da je terjatev tožečih strank za povračilo sredstev rezervnega sklada ob izbrisu družbe A. iz sodnega registra, ko je bila njen družbenik in direktor, ostala neporavnana. Z izvedbo ukrepov iz 35. do 39. člena ZFPPIPP bi si prva toženka s skrbnostjo dobrega strokovnjaka mogla in morala prizadevati za (vsaj delno) poplačilo že nastalih terjatev. Toženka v tej smeri ni ukrepala. V zvezi z odgovornostjo drugega toženca je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je do nedovoljenega razpolaganja s sredstvi rezervnega sklada prišlo v času, ko je bil družbenik in direktor v izbrisani družbi. Po posvetu z lastniki podjetja A. oziroma na zahtevo D. D. je pri Novi KBM, d.d., odprl nov poslovni račun izbrisane družbe, na katerega je prenakazal 65.260,00 EUR. Navedeni znesek je po navodilih lastnikov družbe A. prenakazal na enega izmed računov B., pri čemer mu namen nakazila ni bil pojasnjen, sam pa je bil prepričan, da se bodo ta sredstva porabila za poplačilo obratovalnih stroškov dobaviteljem. To pomeni, da se je drugi toženec zavedal, da gre za nedovoljeno razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada in da kot poslovodni organ izbrisane družbe v dejanskem pogledu ni bil popolnoma pasiven. Drugi toženec o prenakazilu zneska v višini 18.000,00 EUR ni bil seznanjen. Odločitev o višini zahtevka je sodišče druge stopnje utemeljijo z argumentom, da toženca nista uspela dokazati, da so bila sredstva rezervnega sklada porabljanja v skladu z namenom iz četrtega odstavka 119. člena Stvarnopravnega zakonika.

Revizija toženih strank

7. Toženca vlagata revizijo zaradi kršitev 22., 23., 25., 35., 32., 33. in 155. člen Ustave ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 1. člena Protokola št. 1 k EKČP. Po njunem stališču gre v konkretnem primeru za vzpostavitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisane družbe po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod).1 Vzrok za kršitev njunih ustavnih pravic predstavlja sprejetje ZFPPod in ZFPPIPP. V konkretnem primeru je bilo kršeno načelo zaupanja v pravo iz 155. člena Ustave. Družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju družbenik) je zaradi naknadno spremenjene zakonodaje postal odgovoren za plačilo družbinih dolgov s svojim celotnim premoženjem. Ker na ta okoliščino manjšinski družbenik ni mogel računati, se je njegov pravni položaj po ustanovitvi kapitalske družbe nezakonito in v nasprotju s pravno varnostjo poslabšal. Naknadno spremenjena zakonodaja zanj ni bila predvidljiva, umetno deljenje družbenikov na aktivne in pasivne pa predstavlja kršitev načela zaupanja v pravo in njegovo predvidljivost. Sporni so kriteriji za določanje aktivnih in pasivnih družbenikov. Ko sta postala solastnika zelo majhnega deleža pravne osebe z omejeno odgovornostjo, nista mogla predvideti, da bo družba zaradi neaktivnosti po uradni dolžnosti izbrisana in da bosta postala osebno odgovorna za njene dolgove. Prisilno prenehanje družbenikovega deleža z vzpostavijo osebne odgovornosti za družbine dolgove le na podlagi 1,05 % deleža predstavlja nedopusten poseg v zasebno lastnino iz 33. člena Ustave, ki je nezdružljiv z zahtevami iz 1. člena Protokola št. 1 k EKČP.2 Izbris družbe po uradni dolžnosti predstavlja odvzem lastnine. V konkretnem primeru poseg v zasebno lastnino ni bil zakonit, ker ni temeljil na ustrezno dostopni, natančni in predvidljivi določbi nacionalnega prava. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je določba predvidljiva, kadar določa ukrepe za zaščito pred samovoljnim posegom s strani oblasti. Ker konkretni poseg v nasprotju s prakso ESČP ni temeljil na dostopni, natančni in predvidljivi določbi domačega prava, domače zakonsko pravo ni bilo niti predvidljivo niti dostopno.3 Zaradi pomanjkanja jasnosti zakonodajnega okvira je bil kršen 6. člen EKČP. Čeprav je prej veljavni ZFPPod nedopustno dopuščal fikcijo, da so družbeniki dali izjavo, da so izpolnjene vse obveznosti in da prevzemajo izpolnitev preostalih obveznosti družbe, družbeniki niso bili upravičeni do vročanja sklepov o izbrisu. Zakonodajalec je opustil vročitev sklepa o izbrisu tako vložniku kot družbi. Vročitev sklepa o izbrisu ni bila predvidljiva. Ker toženca nista vedela, da so bili postopki izbrisa izvedeni po uradni dolžnosti, sklepa o izbrisu nista mogla izpodbijati. Sklicujeta se na pomen vročitve v sodni praksi ESČP.4 Po njunem stališču je v konkretnem primeru nastal dvom, ali je rok za pritožbo začel teči od formalne vročitve sklepa o izbrisu ali šele, ko je družbenik zanj izvedel. Zaradi pravne negotovosti v zvezi z nastankom osebne odgovornosti družbenikov je bila prizadeta njuna pravica do dostopa do sodišča. Poleg tega v konkretnem primeru ni bilo doseženo pravično ravnovesje med potrebami javnega interesa in zahtevami za zaščito temeljnih pravic posameznikov. Toženca sta bila le pasivna družbenika. Osebna odgovornost za dolgove družbe z omejeno odgovornostjo predstavlja skrajni ukrep in je ustrezno ter primerno sredstvo le v izjemnih okoliščinah, ko je družba z omejeno odgovornostjo krinka za goljufiva ravnanja. Drugače je v konkretnem primeru, ko je ukrep osebne odgovornosti splošna posledica izbrisa na podlagi domneve, da družba nima nobenega premoženja in da so njeni družbeniki podali izjavo z učinkom solidarne odgovornosti, da so poplačane vse obveznosti. Določbe o osebni odgovornosti kot pravilu so na podlagi takšne domneve pretirane, nesorazmerne in v nasprotju z načelom pravičnega ravnovesja. Nobena članica Sveta Evrope nima v veljavi takšne zakonodaje. Načelo pravičnega ravnovesja zahteva, da breme zaščite in zasledovanja interesa skupnosti ne sme biti prekomerno ali nesorazmerno v škodo lastnika.5 Podana mora biti razumna sorazmernost med uporabljeni sredstvi in ciljem, ki ga poskuša doseči posamezen ukrep.6 Ker je do zakonodajnega prebijanja korporacijskega plašča prišlo po ustanovitvi družbe, se veljavnost relevantne zakonodaje razteza na obdobje pred pričetkom njene veljavnosti. ESČP je že sprejelo stališče, da sprejetje zakona z retroaktivnim učinkom, ki zadeva lastnikove interese, lahko podre pravično ravnovesje.7

8. Tožniki niso odgovorili na revizijo.

Presoja utemeljenosti revizije

Presoja revizijskega očitka, da poseg v lastninsko pravico tožencev ni bil zakonit, ker ni temeljil na ustrezno dostopni, natančni in predvidljivi določbi nacionalnega prava

9. Revizijsko sklicevanje na judikate ESČP je vzeto iz konteksta konkretne zadeve. Institut izbrisa gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije, ki je bil urejen v 3. poglavju ZFPPod in 7. poglavju ZFPPIPP, je bil namenjen odstranitvi nedelujočih gospodarskih družb iz pravnega prometa.8 Čeprav so z dnem uveljavitve ZPUOOD prenehale veljati določbe od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP,9 je za konkretno presojo ključno, da je bila družba A. iz sodnega registra izbrisana še pred uveljavitvijo ZPUOOD. Posledično so imeli tožniki na podlagi 33. člena Ustave upravičeno pričakovanje, da bodo sporno terjatev v razmerju do aktivnih družbenikov izbrisane družbe uveljavili po dotlej veljavnem pravu.10

10. ZFPPIPP je v 440. členu določal, da na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga registrsko sodišče po uradni dolžnosti odloči o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra po 440. členu ZFPPIPP je pravna oseba prenehala (441. člen ZFPPIPP). Če je pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP imela neplačane obveznosti, so aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjali za izpolnitev teh obveznosti. Če je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika pred prenehanjem pravne osebe, odgovarja za tiste obveznosti iz prvega stavka tega odstavka, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP).

11. V skladu s sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP je aktivni družbenik po šestem odstavku 442. člena ZFPPIPP člena oseba: (1) ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in (2) ki je imela v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi: a) uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili izbrisane pravne osebe ali b) kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora. V skladu z osmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP velja, če družbenik ne dokaže drugače, da je predpostavka iz 2. točke sedmega odstavka tega člena izpolnjena, če je bil družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.

12. Upnik izbrisane družbe lahko v skladu s 1. točko prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP zahteva plačilo svoje terjatve do izbrisane pravne osebe tudi na podlagi splošnih pravil o spregledu pravne osebnosti, po 2. točki prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP pa tudi od članov poslovodstva izbrisane osebe po pravilih o njihovi odškodninski odgovornosti iz 42. do 44. člena ZFPPIPP.

13. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je pravna norma nejasna le tedaj, kadar se z ustaljenimi metodami razlage ne da ugotoviti njene vsebine.11 V konkretnem primeru ni mogoče reči, da tožencema zaradi nejasnosti in nedoločnosti ZFPPIPP ni bilo zagotovljeno varstvo pred arbitrarnim ravnanjem državnih organov. Zakonodajni okvir iz 7. poglavja ZFPPIPP je sodiščem omogočal, da ob celovitem pogledu na položaj posameznega družbenika presodijo, ali je ta pravno in dejansko lahko vplival na poslovanje in vodenje poslov izbrisane družbe.

Presoja revizijskega očitka o kršitvi načela zaupanja v pravo iz 155. člena Ustave

14. Pravno podlago odločitve nižjih sodišč tvori ZFPPIPP, ki je bil v Uradnem listu objavljen 31. 12. 2007.12 Določbe 7. poglavja so pričele veljavi petnajsti dan po objavi ZFPPIPP. ZFPPIPP svoje veljavnosti ni določil za nazaj. Do uveljavitve ZFPPIPP-A13 je veljala ureditev, po kateri je t. i. aktivni družbenik odgovarjal za obveznosti družbe, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, če je imel ob prenehanju pravne osebe položaj njenega družbenika. ZFPPIPP-A je to določbo spremenil tako, da je določil odgovornost tistih aktivnih družbenikov, ki so imeli tak položaj v zadnjih dveh letih pred prenehanjem pravne osebe, čeprav tega položaja v trenutku prenehanja nimajo več. V drugem odstavku 33. člena ZFPPIPP-A (prehodne in končne določbe) je zakonodajalec določil, da se spremenjena ureditev pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Novela ZFPPIPP-A je bila objavljena 29. 5. 2009 in je v skladu s 36. členom ZFPPIPP-A pričela veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 13. 6. 2009. Ustavno sodišče je že presodilo, da je zakonodajalec na ta način z učinkom za nazaj nedopustno posegel v položaj tistih družbenikov, ki jim je članstvo v družbah, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, prenehalo pred manj kot dvema letoma od trenutka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ki je bila izbrisana po uveljavitvi ZFPPIPP-A.14 Ocenilo je, da ni obstajal ustavno dopusten cilj za retroaktivni poseg v pridobljene pravice tistih aktivnih družbenikov, ki so iz izbrisane družbe izstopili pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A.15 Po stališču Ustavnega sodišče je bil torej drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave. Na podlagi takšnega stališča Ustavnega sodišča se z ZFPPIPP-A spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP uporabljata samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi ZFPPIPP-A.16

15. Presoja revizijskega očitka o nedopustnem retroaktivnem učinkovanju določb ZFPPIPP je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je tožencema članstvo v izbrisani družbi prenehalo po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je tožencema članstvo v izbrisani družbi prenehalo po uveljavitvi ZFPPIPP-A (prvi toženki 3. 10. 2011, drugo tožencu pa 11. 10. 2010), revizijsko stališče o kršitvi načela zaupanja v pravo iz 155. člena Ustave ni utemeljeno.

Presoja revizijskega očitka, da toženca v postopku prisilnega izbrisa družbe brez likvidacije izbrisa nista imela pravice do sodnega varstva

16. Čeprav tožnika očitkov, ki se nanašajo na kršitev ustavnih in konvencijskih jamstev v postopku prisilne likvidacije nad družbo A., v postopku pred nižjima sodiščema nista uveljavljala, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je ESČP v zadevi Lekić proti Sloveniji presodilo, da ukrep izbrisa podjetja na podlagi določb ZFFPod iz sodnega registra s hkratno vzpostavitvijo neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov ni bil v nasprotju s 1. členom Prvega protokola k EKČP. Po stališču ESČP je ukrep izbrisa iz sodnega registra pritožniku zagotavljal zadostna postopkovna jamstva, domača sodišča pa so ustrezno presodila, da je imel položaj aktivnega družbenika na podlagi ZFPPod. Dejansko podlago za navedeno stališče so tvorile ugotovitve, (1) da je pritožnik že kot manjšinski družbenik imel velik vpliv na poslovanje izbrisane družbe in (2) da je bil več ko štiri leta zaposlen v podjetju in vključen v njegovo upravljanje, najprej kot vršilec dolžnosti direktorja, pozneje pa kot izvršni direktor.17

Presoja revizijskega očitka o nesorazmernem posegu v pravico do zasebne lastnine tožencev

17. Neomejena solidarna odgovornost aktivnih družbenikov izbrisanih družb kot posebna oblika spregleda pravne osebnosti je ukrep, ki je sposoben zavarovati pravno dobrino, ki je ogrožena – upnike in varnost pravnega prometa.18 Določitev sankcije neomejene odgovornosti aktivnih družbenikov tistih gospodarskih družb, ki so bile izbrisane v postopku prisilne likvidacije na podlagi ZFPPod ni bila neskladju z Ustavo.19 V ustavnosodni presoji je bila potreba po varstvu upnikov izbrisanih družb večkrat poudarjena.20 Spodnjo premiso ustavosodnega odločanja je v zadevi U-I-135/00 tvoril ZFPPod, na podlagi katerega je bilo na družbeniku dokazno breme, da ni imel položaja aktivnega družbenika (četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod). Nasprotno pa je na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP na upniku dokazno breme za dokazovanje dejstva, da je nekdanji družabnik imel položaj aktivnega družbenika. Upnikovo dokazno breme je olajšano z domnevo iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.21

18. Presoja revizijskega očitka o nesorazmernem posegu v pravico do zasebne lastnine je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči pravilno uporabili merila za ločevanje aktivnih od pasivnih družbenikov. Za navedeno presojo je ključno, da je položaj aktivnih družbenikov na podlagi ZFPPIPP zaradi drugačne razporeditve dokaznega bremena boljši v primerjavi z njihovim položajem na podlagi ZFPPod. Zaradi drugačne normativne in dejanske podlage se torej konkretni dejanski stan razlikuje od dejanskega stanu iz zadeve Lekić proti Sloveniji. Ker toženca v reviziji trdita, da sta bila pasivna družbenika, je za konkretno presojo ključen odgovor na vprašanje, ali je ustavnoskladno in s tem tudi materialnopravno pravilno stališče nižjih sodišč, da je za vzpostavitev njune solidarne odgovornosti za dolgove izbrisane družbe na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP dovolj že to, da sta kot družbenika s 1,0595 % poslovnim deležem direktorsko mesto v izbrisani družbi prevzela zgolj formalno, ne pa tudi dejansko.

19. Ustavno sodišče je v zadevi U-I-135/00 podalo ustavnopravno opredelitev pojma aktivni družbenik. Presodilo je, da je pri razločevanju med aktivnimi in pasivnimi družbeniki potrebno upoštevati, kakšen vpliv je imel posamezen družbenik na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, kakšna je bila njegova stopnja vključenosti v gospodarjenje družbe, koliko je bil seznanjen z gospodarjenjem družbe, kakšen je sploh bil interes družbenika za sodelovanje v družbi, ali so obveznosti družbe nastale še za časa, ko je oseba bila družbenica te družbe ali kasneje.22 Ustavno sodišče je že odločilo, da ni v nasprotju s kriteriji iz odločbe U-I-135/00 stališče, po katerem se imetnik pravic manjšinskega družbenika odgovornosti za obveznosti lahko reši le, če dokaže, da na poslovanje družbe ni mogel vplivati, ne pa, če bi lahko vplival, vendar zaradi svoje nezainteresiranosti tega ni storil.23

20. Vrhovno sodišče je v zvezi s presojo neomejen solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov na podlagi ZFPPIPP sprejelo stališče, da je aktivni družbenik tisti družbenik, ki je imel možnost vpliva na upravljanje in poslovanje izbrisane družbe. V sodbi III Ips 27/2016 je bilo za presojo, da je toženka kot edina družbenica imela položaj aktivne družbenice na podlagi ZFPPIPP ključno, da ni uspela izpodbiti domneve iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.24

21. Pri uporabi meril za razločevanje aktivnih od pasivnih družbenikov na podlagi ZFPPod je praksa Vrhovnega sodišča izhajala iz stališča, da se odgovornost družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti ne presoja le v odvisnosti od vpliva, ki so ga ti dejansko imeli na poslovanje družbe in nastanek obveznosti družbe, temveč zlasti od okoliščine, ali so tak vpliv lahko imeli na podlagi kakršnekoli dejanske ali pravne podlage. Stališče, da je bila tožena stranka aktivni družbenik izbrisane družbe na podlagi ZFPPod, je bilo v praksi Vrhovnega sodišča utemeljeno z ugotovitvami, (1) da je tožena stranka imela polovični poslovni delež in da je aktivno opravljala poslovodno funkcijo;25 (2) da je tožena stranka možnost vpliva na poslovanje izbrisane družb „ustvarjalno“ negativno v celoti izkoristila;26 (3) da sta bila toženca družbenika družbe z omejeno odgovornostjo z enakima poslovnima deležema; da je bil prvi toženec njen ustanovitelj in direktor ter jo je zastopal brez omejitev; da je bila druga toženka direktorica financ in računovodstva; da sta oba toženca vodila poslovanje družbe;27 (4) da je bila tožena stranka poslovodja družbe s 50 % poslovnim deležem;28 (5) da je toženec zaradi uskladitve z določili ZGD vložil v družbo dodatni kapital; da je predlagal dokapitalizacijo; da bi po izvedeni dokapitalizaciji postal edini družbenik;29 (6) da je toženec kot manjšinski delničar imel v rokah vse vzvode, ki so omogočali pravočasno uskladitev statusa družbe z določili ZGD;30 (7) da je toženec edini imel možnost vpliva na poslovanje družbe.31

22. Za konkretno presojo je ključno, da je zakonodajalec v ZFPPIPP tožnikom naložil dokazno breme, da dokažejo, da je tožena stranka imela položaj aktivnega družbenika, in da domneva iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP v postopku pred nižjima sodiščema ni bila vzpostavljena. Stališča, ki jih je Vrhovno sodišče sprejelo na podlagi ZFPPod v okoliščinah konkretnega primera zaradi drugačnega zakonodajnega okvira nimajo precedenčnega učinka. Ker tožnikom domneve iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP ni uspelo vzpostaviti, se konkretni dejanski stan v bistvenem razlikuje od dejanskega stanu iz zadeve III Ips 27/2016. Iz dejstva, da je vse poslovne odločitve in plačilni promet v izbrisani družbi dejansko sprejemalo in izvajalo podjetje B., izhaja zaključek, da je bil formalni vpliv tožencev na poslovanje izbrisane družbe zaradi dejanskih ovir le navidezen. To pomeni, da toženca nista niti imela niti mogla imeti vpliva na poslovanje in upravljanje izbrisne družbe. V okoliščinah konkretnega primera je stališče, da toženca po svoji lastni volji in krivdi nista poskrbela za svojo aktivno vlogo, neživljenjsko. Ker tožniki niso vzpostavili domneve iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, je stališče nižjih sodišč, da sta toženca imela položaj aktivnih družbenikov zgolj na podlagi njunega formalnega direktorskega položaja in 1,0595 % poslovnega deleža, materialnopravno zmotno.

23. Sodišče druge stopnje se je v drugem sojenju v okviru preizkusa pravilnosti uporabe sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP materialnopravno zgrešeno opredeljevalo do vprašanja, ali sta toženca ravnala v skladu s standardom dobrega strokovnjaka. Presoja utemeljenosti tožbenega (podrednega) stališča o obstoju odškodninske odgovornosti tožencev kot direktorjev oziroma o njuni odgovornosti kot družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti tvori samostojen pravni temelj, ki se v bistvenem razlikuje od instituta neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov iz šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP.

Odločitev o reviziji

24. Ker se nižji sodišči zaradi napačne uporabe sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP nista opredelili do podrednih pravnih podlag, s katerimi so tožniki utemeljevali svoj tožbeni zahtevek, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Dejstvo, da so tožniku upniki izbrisane družbe, z vidika podrednih pravnih podlag ni pravno relevantno. V konkretnem primeru tako ni bilo potrebno prekiniti postopka na podlagi Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb.32

O stroških revizijskega postopka

25. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 46. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči).

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 54/1999 s spremembami in dopolnitvami.
2 Zadeva Company S. and T. v. Sweden (odločitev Evropske komisije za človekove pravice z dne 11. 12. 1986); zadeva Olczak proti Poljski (odločitev z dne 7. 11. 2002), 71. odstavek.
3 Zadeva R. Sz. proti Madžarski (sodba z dne 2. 7. 2013), 37. odstavek; zadeva Găll proti Madžarski (sodba z dne 25. 6. 2013), 47. odstavek; zadeva N.K.M proti Madžarski (sodba z dne 14. 5. 2013), 48. odstavek; zadeva Hadzhigeorgievi proti Bolgariji (sodba z dne 16. 6. 2013), 65. odstavek; zadeva Antonyan proti Armeniji (sodba z dne 2. 10. 2012), 54. odstavek.
4 Zadeva Miragall Escolano in ostali proti Španiji (sodba z dne 25. 1. 2000), zadeva Sotiris in Nikos Koutras Attee proti Grčiji, (sodba z dne 16. 11. 2000), 19. - 23. odstavek.
5 Zadeva Jahn in drugi proti Nemčiji (sodba z dne 30. 6. 2005), 94, 95. odstavek.
6 Zadeva Scordino proti Italiji (št. 1) (sodba z dne 29. 3. 2006), 93. odstavek.
7 Zadeva Pressos Compania Naviera S.A. in ostali proti Belgiji (sodba z dne 20. 11. 1995), 38. do 44. odstavek.
8 Prim. odločbo Ustavnega sodišča z dne 1. 4. 2010, opr. št. Up-1727/08, Uradni list RS, št. 33/2010, 6. odstavek.
9 Prim. 18. člen ZPUOOD, ki je veljavi od 19.5.2012.
10 Prim. odločbo Ustavnega sodišča z dne 12. 4. 2012, opr. št. U-I-307/11, Uradni list RS, št. 100/2011 in 36/2012, 12. odstavek.
11 Prim. odločbo Ustavnega sodišča z dne 29. 3. 2007, opr. št. U-I-57/06, Uradni list RS, št. 100/2005, št. 46/2006, št. 33/2007 in OdlUS XVI, 22, 54. odstavek.
12 Uradni list RS, št. 126/2007. 500. člen (končna določba).
13 Prim. ZFPPIPP-A, Uradni list RS, št. 40/2009.
14 Prim. odločbo US RS z dne 7. 6. 2012, opr. št. U-I-285/10, Uradni list RS, št. 48/2012, 9. odstavek.
15 Prav tam, 13. odstavek.
16 Prav tam, 14. odstavek.
17 Zadeva Lekić proti Sloveniji (sodba z dne 14. 2. 2017), 91, 98, 128. odstavek. Zadeva je bila 14. 3. 2018 obravnavana pred Velikim senat. Dokončna sodba še ni bila izdana.
18 Prim. odločbo Ustavnega sodišča z dne 21. 6. 2007, opr. št. U-I-117/07, Uradni list RS, št. 38/2007, št. 58/2007, OdlUS XVI, 64, 20. odstavek.
19 Prim. odločbo Ustavnega sodišča z dne 9. 10. 2002, opr. št. U-I-135/00, Uradni list RS, št. 50/2002, št. 93/2002, OdlUS XI, 211.
20 Prim. odločbo Ustavnega sodišča z dne 8. 11. 2007, opr. št. Up-572/06, Uradni list RS, št. 107/2007 in OdlUS XVI, 112, 6. odstavek.
21 N. Plavšak, ZFPPIPP z novelami ZFPPIPP-A do ZFPPIPP-D, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 21, 22.
22 Odločba U-I-135/00, 74. odstavek.
23 Odločba Up-572/06, 6. odstavek.
24 Sodba VS RS z dne 21. 6. 2016, opr. št. III Ips 27/2016, 13. odstavek.
25 Sodba VS RS z dne 10. 7. 2014, opr. št. II Ips 284/2011, 7. odstavek.
26 Sodba VS RS z dne 24. 3. 2011, opr. št. II Ips 88/2008.
27 Sodba VS RS z dne 16. 12. 2010, opr. št. II Ips 911/2007, 7. odstavek.
28 Sodba VS RS z dne 11. 3. 2010, opr. št. II Ips 23/2008.
29 Sodba VS RS z dne 5. 3. 2009, opr. št. II Ips 4/2008, 7. odstavek.
30 Sodba VS RS z dne 26. 3. 2009, opr. št. II Ips 53/2008, 11., 12. odstavek.
31 Sodba in sklep VS RS z dne 21. 9. 2006, opr. št. II Ips 474/2004, 9., 10. odstavek.
32 Uradni list RS, št. 30/2018.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 442, 442/6, 442/7, 442/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyMjY2