VSRS Sodba II Ips 305/2016

Jedro

Zaključki nižjih sodišč niso sami s sabo v nasprotju. Četudi je bilo ugotovljeno, da je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, pa je bilo hkrati ugotovljeno, da ga je toženka kupila z lastnimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso bila pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske zveze, in gre torej za toženkino posebno premoženje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da spada v skupno premoženje pravdnih strank nepremičnina, posamezni del št. 219 in 218, v stavbi št. 1510, k. o. ..., v naravi stanovanje, in da je delež pravdnih strank na skupnem premoženju vsake do ½. Obrazložilo je, da je bilo stanovanje sicer kupljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti pravdnih strank, vendar pa je toženka uspela dokazati, da je stanovanje kupila s svojim posebnim premoženjem. V nakup stanovanja, torej posebnega premoženja toženke, sta pravdi stranki vložili zgolj 10 % skupnih sredstev, zato se stanovanje ni transformiralo v skupno premoženje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Sledilo je razlogom sodišča prve stopnje. Ocenilo je, da so pritožbeni očitki v zvezi s tem, da zunajzakonska zveza še traja, pravno nerelevantni. Posebno premoženje kot premoženje, ki ni pridobljeno z delom, namreč lahko nastane tudi v času trajanja zunajzakonske skupnosti.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo in uveljavlja revizijska razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da nižji sodišči sploh nista ugotavljali, ali sta bili in v katerem obdobju sta bili pravdni stranki v zunajzakonski skupnosti. To pa je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna ugotovitev, ali je med pravdnima strankama nastajalo skupno premoženje. Protispisni in v nasprotju z dokaznim gradivom v spisu so zaključki nižjih sodišč, da pravdni stranki nista (bili) zunajzakonska partnerja. Protispisni so tudi razlogi, ko sodišče pojasni, da je tožnik uspel dokazati obstoj zunajzakonske skupnosti v času, ko je bila kupljena nepremičnina, po drugi strani pa ne upošteva zakonskih določb, da skupno premoženje nastaja originarno ter da se skladno z zakonsko domnevo iz 51. in 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) šteje, da so deleži zakoncev ali partnerjev na skupnem premoženju enaki. Izpostavlja, da dejanske okoliščine potrjujejo, da sta pravdni stranki zunajzakonska partnerja, saj imata pravdni stranki dva skupna otroka in skupaj živijo v spornem stanovanju. Vztraja, da toženka ni dokazala večjega deleža na skupnem premoženju in da bi za to morala vložiti posebno tožbo. Protispisni so tudi razlogi nižjih sodišč, da tožnik navedb toženke ni prerekal. Vseskozi je zatrjeval, da sta pravdni stranki stanovanje kupili z lastnimi sredstvi in skupnimi prihranki. Tožnik je prispeval prihodke iz naslova dela kot obrtniški mojster polagalec parketov in ostalih podov. Prihodki pravdnih strank so bili enaki, prav tako pa je skrbel za otroke in gospodinjstvo. Prereka, da bi toženka k nakupu stanovanja prispevala lastna denarna sredstva. O obstoju zunajzakonske zveze kot predhodnem vprašanju pa sodišče ne bi smelo samo odločati, pač pa bi ga moralo odstopiti kot zakonski spor v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, oddelku za družinsko sodstvo.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da revident nosilnih razlogov nižjih sodišč o tem, zakaj je sporno stanovanje posebno premoženje toženke, sploh ne napada.

7. Drži, da je ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti predhodno vprašanje v pravdi za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Vendar pa je tožnikov očitek, da bi o tem predhodnem vprašanju moral odločiti družinski oddelek istega sodišča prve stopnje, poleg tega, da je nov in gre tako za nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev, tudi neutemeljen. O obstoju zunajzakonske skupnosti se ne ugotavlja v nekem posebnem, samostojnem postopku, ampak se njen obstoj ugotavlja v vsakem postopku, v katerem partner iz zunajzakonske zveze uveljavlja neko pravico, posebej, kot predhodno vprašanje.

8. Zaključki nižjih sodišč niso sami s sabo v nasprotju. Četudi je bilo ugotovljeno, da je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti, pa je bilo hkrati ugotovljeno, da ga je toženka kupila z lastnimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso bila pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske zveze, in gre torej za toženkino posebno premoženje. Zato so pravno nepomembni revizijski očitki, da se nižji sodišči nista ukvarjali s tem, ali sta bili in kdaj sta bili pravdni stranki v zunajzakonski skupnosti. S tem sta se nižji sodišči ukvarjali, kolikor je bilo to potrebno. Pravilen je sklep nižjih sodišč, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekal, da je toženka k nakupu stanovanja skoraj v celoti prispevala lastna sredstva. Tožnik namreč na navedbe toženke v odgovoru na tožbo sploh ni odgovoril. Pritožbeno in revizijsko nasprotovanje tem ugotovitvam pa je prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP), kot je pojasnilo sodišče druge stopnje, oziroma neupoštevno (tretji odstavek 370. člena ZPP). Nižji sodišči sta torej konkretni dejanski stan pravilno podredili abstraktnemu dejanskemu stanu iz določbe 51. člena ZZZDR¹. Uporaba 59. člena ZZZDR pa, ker ne gre za skupno premoženje, ne pride v poštev. Brezpredmetne so zato tudi revizijske navedbe, da toženka ni dokazala večjega deleža na skupnem premoženju.

9. Uveljavljani revizijski razlogi tožnika po povedanem niso podani, zato je moralo revizijsko sodišče njegovo revizijo kot neutemeljeno zavrniti (378. člen ZPP). Revizijski neuspeh deli tudi zahteva tožnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ (1) Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. (2) Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje.

Datum zadnje spremembe:

10.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 381/95
• VSRS Sklep II DoR 103/2021
• VSRS Sodba II Ips 294/2015