VSRS Sklep II Ips 236/2017

Jedro

Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora oziroma zavarovanje D & O ("directors and officers liability insurance") nekoliko odstopa od klasičnega zavarovanja odgovornosti. Njegov predmet ni nujno odgovornost zavarovanca do tretje osebe, temveč so najpogostejše t. i. notranje tožbe, pri katerih sta tožeča in tožena stranka zavarovani po isti zavarovalni polici.

Kritje v primeru "D&O zavarovanja" je predvideno za zahtevke, naslovljene na direktorje ali vodilne delavce zaradi napačnih dejanj, ki so jih storili v funkciji, ki jo opravljajo znotraj podjetja. D&O zavarovalne police ne krijejo zahtevkov, ki izvirajo iz poklicne odgovornosti posameznikov (izključitev poklicne odgovornosti ("Professional Liability Exclusion")), ki niso povezani z dejavnostjo zavarovane družbe.

Razlaga sodišča druge stopnje, da je zavarovalno kritje izključeno za vsako škodo, povezano s poslovanjem družbe ali zavarovanca, oziroma škodo zaradi strokovne napake, tudi pri vodenja uprave, nasprotuje samemu namenu sklenjenega zavarovanja in izniči njegov pomen. Ob povedanem je razlaga sporne klavzule (pre)široka ter, če bi bila takšna razlaga edina možna, je sama klavzula nična (86. člen OZ).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

DOSEDANJI POTEK POSTOPKA

Oris zadeve

1. Tožnik je zahteval plačilo odvetniških stroškov, ki so mu nastali v dveh postopkih, po zavarovalni pogodbi (polica 1), ki jo je A., d. d., katere predsednik uprave je bil v času veljavnosti zavarovalne police oziroma roka za prijavo škode, sklenila s toženko za zavarovanje odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev (tako imenovano „zavarovanje D&O“). Zoper tožnika je namreč tekel predkazenski postopek zaradi suma zlorabe položaja pri odločanju v kreditnem odboru banke (v nadaljevanju KOB) oziroma kot predsednika uprave¹ A., d. d., ko naj bi dosegel, da je bilo podjetju B., d. o. o., odobren kredit, za katerega je bila A., d. d., kasneje oškodovana. Pri tožniku so opravili hišno preiskavo in mu odvzeli prostost. V zvezi z istim dogodkom ga je zaslišal še Nacionalni preiskovalni urad ter je bila zoper njega vložena tudi kazenska ovadba.² V drugem civilnem postopku pa je A., d. d., od tožnika zahtevala povračilo škode v višini dobrih 8 milijonov evrov, ker naj bi prav tako, čeprav ni bil v kreditnem odboru³, kot predsednik uprave dosegel, da je A., d. d., odobrila kratkoročni kredit družbi C., d. o. o.

2. Škoda, ki naj jo po tožbenem zahtevku krije zavarovalnica, so stroški odvetniškega zastopanja v obeh postopkih.

3. Jedro pravde se nanaša na razlago izključitvene klavzule v zavarovalni pogodbi ter s tem na obseg zavarovalnega kritja. K pogodbi so bile namreč sklenjene tri klavzule o izključitvi odgovornosti (druga in tretja po nastanku zavarovalnega primera). Sporna je tako prva klavzula z naslovom: Izključitev poklicne odgovornosti (z izvzemom opustitve nadzora). Glasi se: „ Zavarovalnica ni dolžna izplačati izgube/kriti zahtevkov v zvezi s škodo, ki temelji, izvira ali je v povezavi neposredno ali posredno ali je posledično kakorkoli povezana z/s poslovanjem družbe ali zavarovanca. Zgornja izključitev se ne uporablja za vse posredne ali skupinske tožbe delničarjev proti zavarovancu, ki navajajo opustitev nadzora nad osebami, ki so opravile ali niso izpolnile teh poklicnih storitev.“

Odločitev sodišča prve stopnje

4. Sodišče prve stopnje je klavzuli št. 1 pripisalo nejasnost in nerazumljivost, zato jo je razlagalo v korist tožnika (83. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Klavzuli št. 2 in 3 pa je v delu, ki sta za nazaj izključevali že nastali zavarovalni primer tožnika, štelo kot nični (drugi odstavek 924. člena OZ v zvezi s 88. členom OZ). Tožniku je priznalo stroške odvetniškega zastopanja v navedenih postopkih v višini 23.485,97 EUR, glede preostalih 252,12 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Odločitev sodišča druge stopnje

5. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek v ugodilnem delu zavrnilo. Ocenilo je, da je sporna klavzula z naslovom izključitev poklicne odgovornosti z izjemo opustitve nadzora povsem jasna (prvi odstavek 82. člena OZ). Besedilo klavzule po stališču pritožbenega sodišča nedvoumno določa, da je izključeno zavarovalno kritje v primerih, ki so kakorkoli povezani s poslovanjem družbe ali zavarovanca, kar je dodatno očitno z določitvijo izjeme (opustitvijo nadzora). Iz odredbe o hišni preiskavi (A4) in odškodninskega zahtevka A., d. d., izhaja, da so mu bila očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave, kar je tožnik tudi sam vseskozi zatrjeval. Brez slehernega dvoma gre torej za ravnanja iz sfere njegove poklicne odgovornosti. Osnovni namen je bil zavarovati odgovornost tistih oseb, ki so bile pri A., d. d., v funkciji direktorjev oziroma vodilnih oseb, in predstavlja njihov „bonus“. Klavzula sicer izključi poklicno odgovornost, še vedno pa ostane zavarovan širok spekter odgovornosti zavarovanih oseb izven poklicne odgovornosti, zato klavzula ni v nasprotju z osnovnim namenom zavarovanja (ergo ni nična na podlagi 86. člena OZ).

Opredelitev dopuščenega revizijskega vprašanja

6. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 402/2016 z dne 2. 3. 2017 dopustilo glede vprašanja, ali je podano zavarovalno kritje na podlagi sklenjenega zavarovanja odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev.

Povzetek revizijskih navedb

7. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo na podlagi sklepa o njeni dopustitvi (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in v tem okviru uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v predlogu zastavil vprašanja: kakšen je osnovni namen, ratio predmetnega zavarovanja odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev, t. i. D & O zavarovanja; kakšen je osnovni namen klavzule št. 1, to je izključitve poklicne odgovornosti; kaj je poklic in kaj funkcija; kaj je poklicna odgovornost in kaj je odgovornost pri opravljanju vodstvene funkcije; katera so ravnanja, storjena v funkciji predsednika uprave banke, ki imajo za posledico vodstveno odgovornost oziroma kaj so vodstvena ravnanja in kaj vodstvene naloge banke; katera so ravnanja, storjena pri opravljanju tožnikovega poklica, ki imajo za posledico poklicno odgovornost; kaj je s predmetnim zavarovanjem D&O krito in kdo so zavarovanci po tem zavarovanju; vprašanje ustrezne, jasne in nenasprotujoče si obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje ter vprašanje spremembe dejanskega stanja na drugi stopnji in s tem kršitve tožnikove pravice do pritožbe. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo glede združenega vprašanja, vendar pa to terja odgovor na vsa izpostavljena (pred)vprašanja. Glede na dejansko ugotovitev sodišča druge stopnje, da so bila tožniku očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave, ni mogoč zaključek, da takšna ravnanja izvirajo iz sfere poklicne odgovornosti zavarovanca. Tudi toženka pa je pojasnjevala, da se izključitvena klavzula št. 1 nanaša na ravnanja izven funkcije predsednika uprave, torej v funkciji svojega poklica oziroma stroke. Izpostavlja, da je treba razlikovati med opravljanjem poklica, ki je izključeno iz zavarovanja, in opravljanjem tožnikove funkcije predsednika uprave, ki ga krije predmetno zavarovanje, ter opozarja, da je to trdila tudi toženka s sklicevanjem na ravnanja tožnika, storjena v vlogi člana kreditnega odbora, torej opravljanja poklica. Pojasnjuje, da je v A., d. d., skladno s Poslovnikom o delu kreditnega odbora banke sam kot predsednik uprave odločal na kreditnem odboru samo tedaj, ko je bila njegova predsednica odsotna in jo je nadomeščal. Po njegovem mnenju izpodbijana sodba na eni strani ugotavlja, da so bila tožniku očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave, po drugi pa, da so to dejanja iz njegove poklicne dejavnosti, s čimer si prihaja v nasprotje in zato uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati sodišče druge stopnje s tem stališčem prihaja samo s sabo v nasprotje, ko pojasnjuje, kaj je osnovni namen D&O zavarovanj. Tako je zmotno njegovo stališče, da opravljanje funkcije predsednika uprave ni funkcija direktorja oziroma vodilne osebe v družbi. Opozarja, da je šele sodišče druge stopnje prvič ugotovilo dejansko stanje, kakšna je bila narava tožnikovih dejanj in da jih je opravljal v funkciji predsednika uprave, s čimer mu je odvzelo pravico do pritožbe. Ob takšnem dejanskem stanju pa je edini pravilen materialnopravni sklep, da je zavarovalno kritje podano (82. in 83. člen OZ). Pojasnjuje namen tovrstnega zavarovanja. Ob tem ugotavlja, da so ravno odškodninski zahtevki, ki jih družba uveljavlja zoper predsednika uprave na podlagi 263. člena Zakona o gospodarskih družbah predmet tovrstnih zavarovanj. Nejasno je tudi pojasnilo izpodbijane sodbe, kateri so primeri, ki pa so s spornim zavarovanjem kriti. Pri tem se naprimer sklicuje na kazenske zadeve, čeprav gre tudi pri tožniku za takšno zadevo. Tudi drugi našteti primeri bi potrebovali natančnejše pojasnilo. Opozarja, da se mu z odškodninskim zahtevkom ne očitajo poklicna, strokovna ravnanja kot člana KOB, ampak vodstvena ravnanja predsednika uprave (opustitev nadzora, sprejem ustreznih internih aktov, vzpostavitev posebne organizacijske enote), kot izhajajo iz Statuta A., d. d.. Odločanje o odobritvi konkretnih kreditov ne spada v sklop pristojnosti predsednika uprave in v tem delu bi torej lahko šteli, da gre za poklicno ravnanje. Pojasnjuje, da je glede izključitve poklicne odgovornosti razvita sodna praksa v Združenih državah Amerike, iz katere izhaja, da je takšna izključitev podana takrat, ko gre za ravnanje zavarovanca, ki vključuje posebno (specializirano) znanje, delo ali sposobnosti mentalne ali intelektualne narave, ne pa za ravnanje zavarovanca, ki je izrazito vodstvene oziroma organizacijske narave (odločitve za vzpostavitev določenega sistema v družbi, sprejem določenih internih aktov v družbi, ki pa jih predsedniku uprave pripravijo ustrezni strokovni delavci v družbi, ki imajo po svojem poklicu za to ustrezno znanje).

Povzetek navedb v odgovoru na revizijo

8. Toženka je vložila odgovor na revizijo, v katerem vztraja, da je pri obeh relevantnih dogodkih šlo za očitek tožniku o nestrokovnem ravnanju pri odobritvi kreditov, zato gre za ravnanja, ki so s klavzulo št. 1 izključena iz zavarovanja. Meni, da je izpodbijana sodba jasna in ne drži, da si prihaja sama s sabo v nasprotje. Pritrjuje vsem njenim stališčem. Neresnično pa je stališče tožnika, da je toženka vseskozi zatrjevala, da so s klavzulo št. 1 izključena ravnanja, ki ne spadajo v okvir funkcije predsednika uprave in da vsa ravnanja v konkretnem primeru pomenijo ravnanja v vlogi člana KOB. Tožnik v reviziji zavaja oziroma pretirano poenostavlja, da je bilo ugotovljeno, da so mu bila očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave. Sodišče je namreč ugotovilo, da so bila tožniku očitana ravnanja zaradi neopravljenih poklicnih storitev, medtem ko se s samim dejstvom, ali so mu bila očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave ali člana KOB, ni ukvarjalo. S tem bi se sodišče ukvarjalo šele, če klavzule ne bi bilo. Nove, v nasprotju z dosedanjimi navedbami in zato revizijsko neupoštevne so navedbe tožnika, da so mu bile v odškodninskem zahtevku očitane zgolj kršitve vodstvenih dolžnosti kot predsednika uprave in ne kršitve v zvezi z njegovim odločanjem v KOB. Prav s predmetno izključitveno klavzulo se zavarovanje D&O loči od zavarovanj poklicne odgovornosti, ki je posebna vrsta zavarovanja, tudi skladno s stalno prakso v drugih državah.

PRESOJA VRHOVNEGA SODIŠČA

9. Revizija je utemeljena.

10. V primeru dopuščene revizije sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člen ZPP). Glede na navedeno revizijsko sodišče ne bo odgovarjalo na uveljavljane procesne kršitve, kolikor niso neločljivo povezane z dopuščenim vprašanjem.

11. V obravnavani zadevi je sporna narava sklenjenega zavarovanja in razlaga oziroma dopustnost izključitvene klavzule št. 1 glede poklicne odgovornosti (ta je dobesedno povzeta v 3. točki tega sklepa).

Splošno o naravi zavarovanja odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora:

12. Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora oziroma zavarovanje D & O („directors and officers liability insurance“) se razlikuje od klasičnega zavarovanja odgovornosti. Njegov predmet ni nujno odgovornost zavarovanca do tretje osebe, temveč so najpogostejše t. i. notranje tožbe, pri katerih sta tožeča in tožena stranka zavarovani po isti zavarovalni polici. Največkrat gre za škodo, ki jo zavarovanci povzročijo z napačnimi odločitvami oziroma opustitvami potrebnega ravnanja pri vodenju poslov oziroma nadzora nad vodenjem poslov⁴. Namen D&O zavarovanja pa ni zgolj premoženjsko varstvo članov organov, temveč ob tem nudi tudi druge varstvene mehanizme za zavarovanje interesa družbe in tudi gospodarstva kot celote: zaščito delničarjem in družbi kot celoti, ko ta utrpi škodo zaradi nedopustnega ravnanja članov organov oziroma organov; zaščito delničarjem in družbi kot celoti, ko bi morala ta plačati škodo iz lastnih sredstev; zaščito vodilnih zaposlenih, da lahko ravnajo bolj samostojno in s pravo mero drznosti; zaščito fizičnih in pravnih subjektov, ki so utrpeli škodo zaradi določenega ravnanja managementa in slednji niso finančno zmožni povrniti celotne škode; hkrati pa nudi določeno prednost pri iskanju kvalitetnega vodstvenega kadra.⁵

13. Večina teoretikov se zavzema, da naj bi zavarovanje krilo škodo, ki je bolj ali manj objektivno pogojena z različnimi okoliščinami poslovanja članov uprave oziroma članov nadzornega sveta in se njihova odgovornost opredeljuje kot majhna malomarnost⁶. Ni pa seveda namen tega tipa zavarovanja, da bi bila krita tudi škoda, ki je povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti.

14. „Zavarovanje D & O se v osnovi ne loči bistveno od drugih oblik zavarovanja poklicne odgovornosti⁷, ki jo poznamo pri odvetnikih, notarjih in podobno.“⁸ Kritje v primeru D&O zavarovanja je predvideno za zahtevke, naslovljene na direktorje ali vodilne delavce, zaradi napačnih dejanj, ki so jih storili v funkciji, ki jo opravljajo znotraj podjetja. „D&O zavarovalne police ne krijejo zahtevkov, ki izvirajo iz poklicne odgovornosti posameznikov (izključitev poklicne odgovornosti („Professional Liability Exclusion“)).⁹“¹⁰ „Zavarovalnica v primeru D&O zavarovanja ne krije odškodninskih zahtevkov zaradi kršitve poklicnih dolžnosti, ki pa niso povezane z dejavnostjo zavarovane družbe. To so praviloma odškodninski zahtevki, za katere odgovarjajo člani uprave ali nadzornega sveta kot poklicni strokovnjaki, vendar za škodo, ki je niso storili pri vodenju ali nadzoru vodenja družbe, temveč v okviru svoje poklicne dejavnosti. Tovrstni odškodninski zahtevki se lahko zavarujejo v okviru poklicne odgovornosti pri posameznem poklicu.¹¹“¹²

O konkretni zavarovalni pogodbi in o razlagi izključitvene klavzule:

15. Tudi konkretna zavarovalna pogodba je primer t.i. korporativnega zavarovanja. Tožnik je kot predsednik uprave zavarovana oseba (3.14 člen splošnih pogojev kot zavarovano osebo med drugimi določa tudi direktorja ali vodilnega delavca). Uvodoma opisane tipične lastnosti „zavarovanja D&O“ predstavljajo pomemben razlagalni okvir v luči 12. člena OZ (upoštevanje poslovnih običajev med gospodarskimi subjekti). Kakšne so konkretne pravice in obveznosti je seveda odvisno od konkretnih pogodbenih določil. Določilo, ki sodoloča vsebino pogodbenega razmerja, je tudi sporna izključitvena klavzula.

16. Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku (82. člen OZ).

17. Izključitvena klavzula št. 1 nosi naslov: izključitev poklicne odgovornosti (z izvzemom opustitve nadzora), v nadaljevanju pa določa, da zavarovalnica ni dolžna izplačati izgube ali kriti zahtevkov v zvezi s škodo, ki je kakor koli povezana s poslovanjem družbe ali zavarovanca¹³. Ta izključitev se ne uporablja za vse posredne ali skupinske tožbe delničarjev proti zavarovancu, ki navajajo opustitev nadzora nad osebami, ki so opravile ali niso izpolnile teh poklicnih storitev.¹⁴

18. Besedilo sporne klavzule, upoštevajoč njen naslov¹⁵ in nadaljnjo definicijo, bi res lahko nakazovalo, da gre za izključitev poklicne odgovornosti, kot je bila pojasnjena v 14. točki te sodne odločbe. Na prvi pogled omenjeni zavarovanji ločuje tudi sodišče druge stopnje, saj je temelj njegove odločitve ravno presoja, da so bili proti tožniku uvedeni postopki zaradi poslov v okviru opravljanja poklica. Vendar tožniku najprej pripiše ravnanje iz sfere poklicne odgovornosti (v 15. točki), kasneje pa, da so mu bila očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave (konec 16. točke). Sodišče druge stopnje materialnopravno zmotno enači opravljanje poklica z vodenjem poslov kot predsednika uprave.¹⁶ Razlaga sodišča druge stopnje, da je zavarovalno kritje izključeno za vsako škodo, povezano s poslovanjem družbe ali zavarovanca, oziroma škodo zaradi strokovne napake, tudi pri vodenju uprave, nasprotuje samemu namenu sklenjenega zavarovanja in izniči njegov pomen. Ni si sploh mogoče zamisliti, kaj je potem pomen predmetnega zavarovanja in kaj je z njim sploh krito. Sodišče druge stopnje to nejasno in neprepričljivo obrazloži s sklicevanjem na neizključene odškodninske zahtevke tretjih oseb, kazenske in prekrškovne zadeve (konec 18. točke). Ob povedanem je razlaga sporne klavzule, ki jo zavzame sodišče druge stopnje, (pre)široka ter bi bila, če bi bila takšna razlaga edina možna, sama klavzula nična (86. člen OZ).

19. Materialnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je izključitvena klavzula št. 1 popolnoma jasna. Že pravdni stranki pri njeni razlagi nista niti enotni niti dosledni. Toženka, na kateri je tudi dokazno breme glede izključitvene klavzule, je tako po eni strani zatrjevala, da sporna klavzula zajema očitana ravnanja tožnika v zvezi z odločanjem v KOB¹⁷, saj gre v tem segmentu za njegovo poklicno delovanje, zato je zavarovalno kritje izključeno, na drugi strani pa, da so tožniku očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave, ki pa jih prav tako enači z opravljanjem poklica. Tožnik trdi, da so mu bila očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave, zato gre za vodstveno odločanje, ki ga zavarovanje krije in z izključitvijo poklicne odgovornosti ni zajeto. Meni, da bi lahko šlo za poklicno delovanje v zvezi z odločanjem v KOB, ki pa mu ni bilo očitano.

20. Na kaj natančno se nanaša dikcija poslovanje družbe ali zavarovanca iz sporne klavzule, na prvi pogled in ob uporabi jezikovne razlage ni očitno. Ali gre za škodo, ki izvira iz registrirane dejavnosti oziroma strokovnih napak pri tem? Ob sprejemanju depozitov od javnosti je kreditiranje temeljna vrsta bančne dejavnosti.¹⁸ Odločitev uprave banke o odobritvi kredita pa ne temelji izključno na standardih določene (ekonomske, finančne, bančne ali druge) stroke, pač pa je to tudi poslovno in posledično tvegano odločanje ob uporabi pravila podjetniške presoje („business judgment rule“).¹⁹ Upoštevati pa je tudi treba, da je med drugim namen „zavarovanja D&O“, da „omogoča zavarovanim osebam, da se čutijo svobodnejše pri opravljanju svojega poklicnega dela pri vodenju poslov družbe oziroma nadzorovanju poslovanja družbe.“²⁰

21. Glede na zgoraj pojasnjen osnovni namen zavarovanja D&O po mnenju revizijskega sodišča ne morejo biti izključena ravnanja v zvezi z opravljanjem funkcije predsednika uprave oziroma vodstvenih nalog uprave. Vendar pa v obravnavanem primeru zaradi specifike bančnega poslovanja meja med "poklicno" oziroma strokovno in "vodstveno" oziroma upravljalsko odločitvijo nikakor ni ostra, marveč se lahko obe tesno prepletata (tako vsebinsko kot kadrovsko). Predmet razlage je lahko tudi sam pojem "poklicne odgovornosti".

22. Vsebina klavzule je tako sporna in nejasna. V takem položaju pa zakon narekuje (ob uporabi splošnih razlagalnih pravil pravnih besedil) ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank in razumevanje sporne izključitvene klavzule v smislu načel obligacijskega prava (drugi odstavek 82. člena OZ). Sodišče ugotavlja skupni namen pogodbenih strank na podlagi poteka dogovarjanj in motivov za sklenitev pogodbe ter ciljev in pričakovanj strank, ki sta jih druga drugi razkrili v tem procesu. Pri tem so odločilni vzroki, brez katerih stranki pogodbe ne bi sklenili oziroma je vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela. Ugotavljanje skupnega namena pogodbenih strank je treba opraviti na podlagi celovite presoje predloženih dokazov, vključno s predloženimi splošnimi pogoji ter sporno izključitveno klavzulo, pisno korespondenco med zavarovalnico in banko oziroma posredniki pri sklepanju zavarovanja v času pogajanj za sklenitev zavarovalne pogodbe ter izpovedbami tožnika in zaslišanih prič. Če niti na ta način ne bo mogoče enoznačno določiti vsebine pogodbene volje, pride v poštev uporaba pravila za razlago nejasnih pogodbenih določb (83. člen OZ). Upoštevati je tudi treba, da je toženka profesionalna oseba, ki se je s tovrstnimi zavarovalnimi posli ukvarjala ter je tudi sama sestavila splošne pogoje ter sporno izključitveno klavzulo. V skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) je bila dolžna ob sklenitvi pogodbe presoditi, kolikšen del tveganja bo prevzela nase in kolikšnega bo prevalila na zavarovalko oziroma zavarovanca ter je bila dolžna to tudi jasno zapisati v pogodbo.

Odgovor na revizijsko vprašanje ter odločitev Vrhovnega sodišča

23. Revizijsko sodišče te presoje samo ne more in ne sme opraviti, ker je za odločitev v konkretnem primeru posebej pomembno ne le to, kakšna je zgornja premisa sodniškega silogizma (abstraktna vsebina zavarovalnega kritja), marveč tudi to, kakšna je spodnja premisa (vsebina konkretnih očitanih ravnanj, ki so vzrok škode, in potencialni zavarovalni primer) sodniškega silogizma. Slednjih ključnih dejstev pa nižji sodišči nista ugotovili.²¹ Namreč zavarovanec je upravičen do povračila odvetniških stroškov²², če so nastali v zvezi z zahtevkom zoper zavarovanca²³, ki ga zavarovalna pogodba krije. Dokler pa ni ugotovljeno, katera očitana ravnanja so bila podlaga za zahtevek zoper zavarovanca, povezava zgornje in spodnje premise oziroma silogistično sklepanje ni mogoče.

24. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (neuporabe razlagalnih pravil iz 82. in 83. člena OZ) sodišče druge stopnje ni ugotovilo vseh pravnorelevantnih dejstev (tako vsebine zavarovalnega kritja kot tudi tega, kaj konkretno je bilo tožniku v predkazenskem postopku in odškodninskem sporu sploh očitano), zato je revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (drugi odstavek 380. člena ZPP). Če bo sodišče druge stopnje z uporabo nakazanih razlagalnih metod ugotovilo, da je zavarovalno kritje v obravnavanem primeru vendarle podano, pa bo moralo tudi izčrpati še preostale pritožbene razloge (glede pravočasnosti uveljavljanja zahtevka pri toženi zavarovalnici, veljavnosti izključitvenih klavzul št. 2 in 3 ter višine zahtevka).

25. Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Tožnik je zatrjeval, da so mu bila v odredbi o hišni preiskavi očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave. Toženka je zatrjevala, da je šlo za ravnanja v zvezi z odločanjem kreditnega odbora, zato je odgovornost zavarovalnice na podlagi izključitvene klavzule št. 1 izključena.
² V spisu ni podatka, da bi bil tožnik pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja.
³ Tožnik je zatrjeval, da so mu bila v odškodninski tožbi očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave, kasneje ob zaslišanju pa je pojasnil, da je bil kot predsednik uprave tudi član kreditnega odbora, ki šteje sedem članov, zato z enim glasom ni mogel poskrbeti, da bi bil kredit odobren. Toženka je zatrjevala, da je šlo za ravnanja v zvezi z odločanjem kreditnega odbora.
⁴ Splošni pogoji zavarovanja D&O toženke (v nadaljevanju Splošni pogoji) v določbi 3.31 definirajo zavarovano protipravno ravnanje, med drugim tudi kot napako, opustitev ali katerokoli drugo ravnanje, ki bi privedlo do odgovornosti zavarovane osebe kot vodstvene osebe, ki ga stori zavarovana oseba v svoji funkciji kot zavarovana oseba, ali katera koli zahteva zoper zavarovanca, izključno iz razloga njegove funkcije kot zavarovanca.
⁵ Glej: Ivanjko, Šime v Zavarovanje odgovornosti članov nadzornih svetov, dostopno na http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/zavarovanje_odgovornosti_clanov_ns_-_ivanjko.pdf; Bratina, Miha v Zavarovanje D & O kot korporativno zavarovanje in kot zavarovanje fizičnih oseb, PP 14/2011; Bratina, Miha in Bernard, Luka v Je korporativno zavarovanje D & O res boniteta?, PP 15-16/2011 in Kocbek, Ivanjko, Bratina, Podgorelec, Nadzorni sveti in upravni odbori, GV Založba, Ljubljana, 2010.
⁶ Ivanjko, Šime v Najbolj boli lasten prazen žep: zavarovanje odgovornosti članov uprave in nadzornega sveta, Manager 9/1998, Ljubljana, str. 54.
⁷ Poklicno zavarovanje je zavarovanje odgovornosti pred strokovnimi napakami v zvezi z dejavnostjo, ki jo opravlja posameznik ali družba. Zavarovanje poklicne odgovornosti ščiti pred odškodninskimi zahtevki naročnikov storitev zaradi škode, ki je posledica strokovne napake, malomarnosti ali opustitve poklicne dolžnosti, storjene pri opravljanju registrirane dejavnosti.
⁸ Ivanjko, Šime v Najbolj boli lasten prazen žep: zavarovanje odgovornosti članov uprave in nadzornega sveta, Manager 9/1998, Ljubljana, str. 54 in Ivanjko, Šime v Zavarovanje odgovornosti članov nadzornih svetov, dostopno na http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/zavarovanje_odgovornosti_clanov_ns_-_ivanjko.pdf
⁹ To pomeni, da bo na primer zdravnik, ki je predsednik poklicnega združenja zdravnikov, z D&O zavarovalno polico krit samo v primeru zahtevkov, ki izvirajo iz dejanj, ki jih je izvedel v funkciji predsednika poklicnega združenja zdravnikov, niso pa kriti zahtevki iz naslova njegove poklicne (zdravniške) napake.
¹⁰ Mraz, Špela v Primerjalna analiza pravnih in ekonomskih vidikov zavarovanja odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev v izbranih državah, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, marec 2014, dostopno na http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/mraz1279-B.pdf
¹¹ Naprimer član uprave ali nadzornega sveta je kot pravnik dal napačen pravni nasvet tretji osebi mimo svoje funkcije v članstvu uprave ali nadzornega sveta. To so ravnanja, ki jih člani opravijo za tretjo osebo v svojem imenu, za svoj račun oziroma v imenu in za račun tretje osebe, ki pa ni zavarovana družba („personal profit“).
¹² Ivanjko, Šime v Zavarovanje odgovornosti članov nadzornih svetov, dostopno na http://www.zdruzenje-ns.si/db/doc/upl/zavarovanje_odgovornosti_clanov_ns_-_ivanjko.pdf
¹³ Angleško besedilo klavzule uporablja izraz: „professional services“. 5.17 člen Splošnih pogojev določa, da v primeru neskladja prevlada polica, sklenjena v angleškem jeziku.
¹⁴ Toženka je kot dokaz vložila tudi sodno overjen prevod angleškega besedila klavzule, ki se glasi: „Zavarovatelj ni odgovoren za izgubo, ki nastane v zvezi z zahtevkom za povrnitev škode, ki temelji na, izvira iz, ali ki je v povezavi z, oziroma jo je moč pripisati izpolnitvi družbe ali izpolnitvi zavarovanca, ali pa zaradi neopravljenih strokovnih storitev, pod pogojem, da zgoraj navedena izjema ne velja za noben zahtevek posrednega oškodovanca ali skupinsko tožbo delničarjev proti zavarovancu, v kateri ti zatrjujejo opustitev nadzora nad osebami, ki so opravile ali pa niso opravile omenjenih strokovnih storitev.“
¹⁵ 5.13 člen Splošnih pogojev sicer določa, da so katerikoli naslovi členov zavarovalnih pogojev in police navedeni z namenom lažje orientacije in nimajo nobenega objektivnega pomena.
¹⁶ “Dolžnosti uprave (banke) se nanašajo predvsem na razmerja do drugih organov družbe (nadzornega sveta in skupščine) in zunanjih institucij ter naloge povezane z vodenjem podjetja v ekonomskem smislu (planiranje, organiziranje poslovanja (banke), oblikovanje ciljev (splošnih in glede profila tveganosti) in strategij ter nadziranje.“ Povzeto po Podgorelec, Peter v Pravilo podjetniške presoje in odškodninska odgovornost članov uprave banke, PiD 3-4/2015, od strani 445 dalje.
¹⁷ Kreditni odbor je organ uprave banke, ki odloča o naložbah banke in prevzemu obveznosti za banko in drugih poslih banke v mejah pooblastil uprave banke. Kreditne odbore in njihove člane ter pooblastila določa uprava banke (A44 in B16: Poslovnik o delu Uprave A., d. d.). Iz Poslovnika o delu kreditnega odbora banke, ki ga je sprejela Uprava A., d. d., izhaja, da je imel KOB sedem članov, med temi članico uprave kot predsednico odbora in predsednika uprave (tožnika) kot namestnika predsednika odbora. KOB je organ odločanja, ki samostojno odloča o vseh predlogih za naložbe komitentov banke, ki so v njegovi pristojnosti. KOB je sklepčen, če so na seji prisotni vsaj predsednik KOB ali njegov namestnik in vsaj trije člani.
¹⁸ „Banka je trgovina s tveganji: sprejema (kratkoročne) depozite in jih pretvarja v (dolgoročne) kredite.“ povzeto po Štiblar, Franjo v (Kazenska) odgovornost bankirjev za slabe bančne kredite, PiD 6-7/2016, str. 1085.
¹⁹ Več v: Podgorelec, Peter v Pravilo podjetniške presoje in odškodninska odgovornost članov uprave banke, PiD 3-4/2015.
²⁰ Ivanjko, Šime v Najbolj boli lasten prazen žep: zavarovanje odgovornosti članov uprave in nadzornega sveta, Manager 9/1998, Ljubljana, str. 54.
²¹ Sodišče druge stopnje sicer pavšalno zapiše, da iz odredbe o hišni preiskavi in odškodninskega zahtevka A., d. d., izhaja, da so mu bila očitana ravnanja v funkciji predsednika uprave, kar je tožnik tudi sam vseskozi zatrjeval.
²² Takšna škoda je krita z določbami Splošnih pogojev (določba 3.17 v zvezi z določbo 3.7 - stroški pravnega zastopanja oziroma obrambe: razumne nagrade in pravni stroški ter izdatki med preiskavo ali obrambo itd.).
²³ 3.2 člen Splošnih pogojev določa, da se kot zahtevek med drugim šteje: pisni zahtevek, civilni ali kazenski postopek proti zavarovani osebi zaradi protipravnega ravnanja, uradne preiskave v zvezi z ravnanji zavarovane osebe, izključno v vlogi zavarovane osebe itd..

Datum zadnje spremembe:

10.10.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 402/2016
• VSL Sodba I Cp 1853/2018
• VSRS sodba II Ips 375/2011