Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Delo sodstva v lanskem letu zaradi epidemije neprimerljivo s preteklimi leti

21.04.2021 / Vrhovno sodišče

Delo sodstva v letu 2020 ni primerljivo z leti pred tem, saj ga je v veliki meri, tako kot celotno družbo, zaznamovala epidemija covida-19. Nastale razmere so povzročile določen upad storilnosti sodstva, čeprav ne na vseh področjih v enaki meri. Na nekaterih področjih se je namreč kljub epidemiji ohranil pozitiven trend nadaljnjega zmanjševanja števila nerešenih zadev, medtem ko se je število nerešenih zadev zaradi narave dela pomembno znižalo na višjih in na Vrhovnem sodišču RS, med drugim ugotavlja Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2020.

Razmere ob epidemiji so zahtevale sprotno prilagajanje in iskanje ravnotežja med varovanjem zdravja strank in vseh drugih udeležencev sodnih postopkov, sodnic in sodnikov, zaposlenih na sodiščih ter med zagotavljanjem nemotenega delovanja sodne oblasti. Sodstvo se je na nastale razmere odzvalo hitro, premišljeno in uspešno, s poudarkom na zagotovitvi varnega delovnega okolja in prilagoditvijo delovnih procesov danim razmeram, hkrati pa je s tehničnimi ukrepi in ustreznimi protokoli postopanja omogočilo obravnavo zadev, kjer je bilo to mogoče.

Storilnost sodišč je bila kljub trudu zaposlenih nižja kot v preteklih letih, saj se je število rešenih zadev znižalo za 13 odstotkov, medtem ko se je število nerešenih povečalo za pet odstotkov. Po drugi strani je kljub zahtevnim razmeram zaradi epidemije kot pozitivno mogoče izpostaviti skoraj popolno (99-odstotno) obvladovanje števila prejetih zadev. Izstopa tudi podatek, da se je na nekaterih področjih kljub epidemiji ohranil pozitiven trend nadaljnjega zmanjševanja števila nerešenih zadev, denimo na izvršilnem področju ter področju prekrškov in postopkov zaradi insolventnosti.

Glede na zahtevne razmere v lanskem letu je v poročilu samokritično izpostavljena tendenca upadanja števila rešenih zadev na skoraj vseh področjih delovanja. Razloge za to se je skušalo pojasniti že v preteklih letnih poročilih, ko je bilo izpostavljeno zlasti naraščanje deleža zahtevnejših zadev med nerešenimi zadevami, nove pristojnosti sodišč in zadeve z večjim številom strank, vendar pa bo treba letos temu vprašanju nameniti posebno pozornost in poiskati razloge za ta trend, četudi le na najbolj izpostavljenih pravnih področjih.

Kot izjemno pomembna za uspešnost in učinkovitost sodstva je v letnem poročilu izpostavljena informatizacija sodnih postopkov, ki je v času epidemije pridobila še dodaten pomen. Slovensko sodstvo tako že več let pospešeno dela na popolni informatizaciji sodnih postopkov, vključno z e-vročanjem, e-spisom in e-hrambo, medtem ko so v prvem delu letošnjega leta že zaživele elektronske sodne dražbe. Uvajanje informacijskih rešitev predstavlja pomemben del izboljševanja kakovosti in učinkovitosti sodstva, ki je nujno tudi s stališča usmerjenosti k potrebam ljudi, torej v korist uporabnikov storitev, enako pomemben pa je tudi širok in premišljen pristop k prenovam poslovnih procesov na sodiščih.

V letnem poročilu so izpostavljeni tudi rezultati redne raziskave zadovoljstva javnosti z delovanjem sodišč, ki kažejo nadaljnje izboljševanje zadovoljstva med strokovno javnostjo in uporabniki sodnih storitev. Zaupanje splošne javnosti po raziskavi Vrhovnega sodišča sicer ostaja na podobni ravni, razveseljujoče pa je, da kaže pomembne premike v smeri večjega zaupanja sodstvu v Sloveniji zadnja evropska raziskava zaupanja splošne javnosti v neodvisnost sodnega sistema Eurobarometer.

Izkušnje zadnjega leta nedvomno kažejo, da je sodna veja oblasti dobro organiziran in utečen mehanizem, ki se je sposoben ustrezno odzvati tudi na krizne razmere, zato je treba nadaljevati prizadevanja za krepitev učinkovitosti in kakovosti po že začrtani poti, pri čemer je pomembna podpora ostalih vej oblasti, ki lahko v okviru izvrševanja svojih pristojnosti prispevata pomemben delež k dobrim rezultatom sodstva. V ta okvir sodijo tudi prizadevanja Vrhovnega sodišča za konstruktivno sodelovanje z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti v lanskem letu, k čemur so pripomogla že v preteklih letih vzpostavljena občasna srečanja med predsedniki Državnega zbora RS, Vlade RS in Vrhovnega sodišča. Slednja so namreč omogočala razpravo o najbolj žgočih problemih sodstva, z iskanjem rešitev v okviru pristojnosti drugih dveh vej oblasti, denimo glede pomanjkljive zakonodaje ali kadrovskih in prostorskih težav. Zadnje takšno srečanje je bilo 15. januarja 2020 na Vrhovnem sodišču.

Po nekajletnih prizadevanjih sodstva pa je vendar prišlo do premikov pri razreševanju prostorskih pogojev za delo sodišč v Ljubljani, saj je Ministrstvo za pravosodje imenovalo posebno delovno skupino, ki pripravlja razrez potrebnih prostorskih in drugih pogojev za predvideno novo sodno stavbo za prvostopenjsko sodstvo na že pridobljeni lokaciji v Ljubljani. Žal niso bile v enaki meri uspešne priprave na začetek zakonodajnega postopka v zvezi s sodniško zakonodajo, čeprav je bila ta že pred dobrim letom v glavnem usklajena med predstavniki sodstva in ministrstvom. Podobno je mogoče žal zaključiti tudi v zvezi s problematiko plač sodnikov, saj tudi intenzivni pogovori z Ministrstvom za pravosodje in Ministrstvom za javno upravo v zadnjih dveh letih niso prinesli pozitivnih rešitev, je še izpostavljeno v Letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2020.

 

Letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2020 (zapis PDF)

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.