Otvoritev sodnega leta 2014 - Sodstvo odgovorno do državljanov

V krogu predsednikov vseh slovenskih sodišč in predstavnikov drugih pravosodnih institucij je danes na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije potekala otvoritev sodnega leta 2014, na kateri je predsednik Vrhovnega sodišča predstavil rezultate in cilje sodstva. Kot je uvodoma dejal Masleša, se sodstvo zaveda svoje odgovornosti in kot samostojna veja oblasti usmerja vse svoje napore v trajno izboljšanje poslovanja in kakovosti svojega dela.

Sodišča so v 2013 prejela skoraj 1.032.000 zadev, rešila pa okoli 1.065.000. Število nerešenih zadev je v primerjavi z letom 2012 upadlo za 10 %, v primerjavi z letom 2010 pa kar za 30 %. Sodni zaostanki se pomembno zmanjšujejo že od leta 2011, v 2013 pa so se dodatno zmanjšali za 12,7 % oziroma 19,3 % pri pomembnejših zadevah, a po mnenju sodstva ne nudijo zadostne razlagalne moči za upravljanje sistema. Sodstvo se zaveda, da je za stranke v postopkih ključnega pomena predvsem povprečni pričakovani čas rešitve zadeve. Ta je leta 2013 v primeru vseh zadev znašal 3,6 mesece, pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev pa se je s 7,6 meseca v letu 2012 znižal na 7,2 meseca v letu 2013. Leta 2010 je bil povprečni čas 9,2 oziroma 5,8 meseca.

Masleša je opozoril, da je za optimalno izvedbo prenove poslovnih procesov potreben celovit pristop posameznih sodišč, ob istočasnem zavedanju, da gre za sistem kot celoto. K dobrim poslovnim rezultatom v 2013 so med drugim prispevale reorganizacije poslovanja s pomočjo uvedbe triaž in drugih optimizacijskih ukrepov na različnih sodiščih in vrstah postopkov. Aktivno ugotavljanje slabosti ter razlogov zanje, krepitev odgovornosti ter sistematično uvajanje dobrih praks kažejo, da sodstvo ni rigidno ali neodzivno. Prizadevanje sodišč za doseganje strateških ciljev mora biti usmerjeno, temu pa so namenjene prioritete za leto 2014: zmanjšanje števila nerešenih zadev, reševanje starejših zadev, časovno spremljanje posameznih faz sodnega postopka, razbremenitev sodnikov in kakovost. „V sodstvu vemo, kam želimo priti in kako doseči zastavljene cilje. To ni lahka ali kratka pot, a smer je prava,“ je dejal Masleša.

Sodstvo z ukrepi prenove poslovnih procesov sistematično stremi k trajnostni zagotovitvi zastavljenih ciljev do leta 2020. Zaveza državljanom in njeni cilji so odraz dolgoletnega trdega dela številnih sodnikov in sodnega osebja ter sistematičnega izvajanja premišljenih ukrepov. Realizacija ciljev pa ni odvisna le od sodstva, ampak v veliki meri tudi od drugih sistemskih deležnikov.

Predloga Vrhovnega sodišča za postopen zaključek projekta Lukenda Vlada ni upoštevala, zato je v 2013 prišlo do nenadnega in velikega zmanjšanja števila zaposlenih za 249. Ti so sicer v drugi polovici leta bili delno nadomeščeni, v letu 2014 pa so sredstva zagotovljena le za prvo polovico leta, zaradi česar bodo težko trajno pripomogli k izboljšanju rezultatov poslovanja. Sodstvo je imelo na voljo okoli 12 milijonov evrov manj proračunskih sredstev kot v 2012, ta pa so se v 2014 še dodatno znižala za 10 milijonov. Vrsta predlogov, ki jih je sodstvo v preteklih letih podalo izvršilni veji, ostaja neuresničenih.

Na gospodarnost, učinkovitost in uspešnost poslovanja sodišč so negativno vplivali tudi slaba kakovost predpisov, neustrezni zakonodajni postopki in neprimerni roki za uveljavitev zakonodaje. Ministrstvu za pravosodje se je za izboljšanje kakovosti predpisov že v preteklih letih predlagalo uvedbo implementacijskih skupin, ki bi spremljale izvajanje in učinke novih predpisov v praksi ter pripravljale predloge morebitnih sprememb, vendar tak način dela žal še ni splošno sprejet.

Masleša se je navezal tudi na rezultate raziskave iz 2013 o zaupanju javnosti, ki kaže, da sta v nasprotju z nizkim zaupanjem splošne javnosti, zadovoljstvo in zaupanje oseb, ki so imele s sodiščem neposredno izkušnjo, relativno visoko. Izrazil je pričakovanje, da se tudi ključne institucije, deležniki in mnenjski voditelji uspejo izviti stereotipom in ustvarjanju slik na podlagi nekorektnih primerjav, zastarelih podatkov ali neresničnih trditev, ter k aktualnim izzivom pravne države in družbe nasploh pripomorejo konstruktivno in strateško. „Sodstvo bo gotovo ravnalo tako,“ je zagotovil Masleša.

Dokument ob otvoritvi sodnega leta 2014: