Javna otvoritev sodnega leta 2013

Na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije je danes v krogu predsednikov vseh slovenskih sodišč in predstavnikov drugih pravosodnih institucij potekala druga javna otvoritev sodnega leta. Predsednik Masleša je uvodoma izpostavil, da je bilo leto 2012 za sodstvo zahtevno in nestanovitno. Občutno so se znižala razpoložljiva finančna sredstva in število zaposlenih. V 2013 se je situacija še bolj zaostrila, saj je s prenehanjem projekta Lukenda sodstvo zapustilo 260 zaposlenih, sodstvo pa ima na voljo okoli 12 milijonov proračunskih sredstev manj. Z ministrstvom za pravosodje in javno upravo je VSRS v 2012 sicer sklenilo protokol o medsebojnem sodelovanju, vendar po mnenju sodstva do prave vsebinske izmenjave argumentov ni prišlo. Na področju sistemske sodne zakonodaje je sodstvo že ob lanski otvoritvi sodnega leta pripravilo konkretne predloge z obrazložitvijo, ki pa s strani izvršilne veje oblasti niso bili upoštevani, čeprav bi bilo določene rešitve možno realizirati razmeroma hitro. Tako ni bilo nobenega napredka na področju racionalizacije mreže sodišč niti pri končni vzpostavitvi sodnega okrožja kot osnovne organizacijske ravni sodišč. Določeni ukrepi so šli celo v nasprotno smer. Opozoril je tudi na nerešeno prostorsko problematiko in težave z neustrezno opremljenostjo sodišč.

Kljub temu je sodstvo v preteklem letu v celoti obvladovalo pripad novih zadev, ki je v 2012 znašal 1,13 milijona zadev ter bil za 3,8 % večji kot v 2011. Sodišča so rešila 7 % zadev več kot leta 2011 (1,2 milijona zadev). Povprečni pričakovani čas rešitve vseh zadev se je skrajšal s 4,6 meseca v letu 2011 na 3,6 meseca v letu 2012, v kategoriji pomembnejših zadev pa se je povprečni čas reševanja zadev skrajšal z 8,7 meseca v letu 2011 na 7,7 meseca v letu 2012. Pozitiven trend se kaže tudi pri odpravi sodnih zaostankov. Ti so se v letu 2012 med pomembnejšimi zadevami znižali za kar 16,6% glede na 2011 oziroma 22,3% glede na 2010. Sodstvo pri sodnih zaostankih posebej opozarja, da podatek o številu zaostankov za stranke v postopkih nima ustreznega razlagalnega pomena, saj se kot zaostanek šteje tako zadeva, stara 6 mesecev in 1 dan, kot tudi zadeva, stara 10 let ali več. Za stranke v postopkih je po mnenju sodstva ključen predvsem povprečni pričakovani čas rešitve posamezne zadeve. Zato je sodstvo kot eno od prioritet že lani postavilo pospešeno reševanje starejših nerešenih zadev. Število zadev, starejših od 10 let, se je v 2012 tako znižalo za dobrih 20%. Glede na to je sodstvo tako v letu 2012, kot tudi vnaprej, poseben poudarek dalo optimizaciji vodenja postopkov predvsem v kazenskih in gospodarskih pravdnih zadevah. Cilj sodstva je namreč odprava vseh organizacijskih dejavnikov, ki po nepotrebnem podaljšujejo postopke. Zlasti pri kazenskih postopkih bo treba, je dejal Masleša, preiti iz epizodnega v kontinuirano sojenje.

Masleša je poudaril, da sodstvo brez jasnih usmeritev ne more učinkovito delovati, temu pa služijo tudi prioritete za naslednje leto. Mednje sodijo upravljanje sodišč, reševanje starejših zadev, časovno spremljanje posameznih faz sodnega postopka in reforma izvršilnega postopka, razbremenitev sodnikov, izenačevanje kadrovskih virov, projekt K (kazenske zadeve) ter izvajanje posebnih programov na kritičnih sodiščih. Izpostavil je, da je odgovornost za delovanje sodišč in spremembe poslovne kulture predvsem pri predsednikih okrožnih sodišč ter v ustreznem spremljanju s strani predsednikov višjih sodišč. Poudaril je legitimnost javne kritike sodstva, ki da mu postavlja zrcalo. Opozoril pa je na pogosto neutemeljene kritike s strani politike, ki je rada spregledovala dejanske razloge za izpostavljene probleme in pri tem zasledovala druge cilje. V nasprotju z očitki politike o odsotnosti refleksije in samokritike je postavitev prioritet in konkretnih ukrepov, ki kaže na zavedanje sodstva o kritičnih področjih in hkrati pripravljenost za uvedbo potrebnih sprememb.

Na otvoritvi sodnega leta je Tina Brecelj, vodja Službe za razvoj sodne uprave pri VSRS, natančneje predstavila izvajanje prioritet v preteklem letu. Predsednik Okrožnega sodišče v Ljubljani Anton Panjan je predstavil projekt Triaža, s katerim so uspešno optimizirali poslovni proces gospodarskega oddelka svojega sodišča, v okviru prioritet pa ga sodstvo širi tudi na vsa ostala okrožna sodišča. Vrhovna sodnica Maja Tratnik pa je predstavila projekt K, katerega glavni namen je izboljšanje učinkovitosti in kakovosti kazenskega postopka z vzpostavitvijo ustreznega organizacijskega okolja, ki bo zagotovilo ažuren, koncentriran in časovno ter stroškovno predvidljiv potek sojenja v kazenskih zadevah z dosledno izrabo mehanizmov, ki jih omogoča zakonodaja.

Priloge:

- gradivo + Shema K + Shema Triaža

- prezentacija