Predlogi sodstva za zagotovitev učinkovitega poslovanja sodišč ob uradni otvoritvi sodnega leta
13.02.2012 / Vrhovno sodišče
Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je ob uradni otvoritvi sodnega leta predstavil delovanje sodstva v letu 2011 ter poudaril, da je sodstvo v dobri kondiciji, ki pa jo je potrebno ohraniti in konstruktivno vzpodbujati. V 17 točkah je predstavil konkretne predloge Vladi RS, Ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter Sodnemu svetu za zagotovitev učinkovitega poslovanja sodišč ter vse veje oblasti pozval k odgovornemu in enakopravnemu sodelovanju.
Masleša je ob uvodni predstavitvi statističnih kazalnikov poudaril, da je slovensko sodstvo v dobri kondiciji, ki pa jo je potrebno ohraniti in konstruktivno vzpodbujati. Sodišča obvladujejo pripad, število nerešenih zadev je manjše od pripada v zadnjih dvanajstih mesecih in tudi pričakovani časi so krajši od enega leta. Čeprav letni pripad novih zadev na slovenska sodišča znaša več kot 1,1 milijona, jih rešijo več kot jih prejmejo. Vrhovno sodišče RS je v 2011 število nerešenih zadev zmanjšalo kar za petino, povprečni pričakovani časi reševanja zadev pa so najkrajši v zgodovini samostojne Slovenije.
Kljub temu pa se na posameznih sodiščih in pravnih področjih rezultati kažejo kot neustrezni, saj vodijo do povečevanja števila nerešenih zadev in v daljše pričakovane čase, med njimi pa so najbolj kritični gospodarski spori, starejše kazenske zadeve, insolvenčni postopki ter nepremičninska izvršba. Vrhovno sodišče je v ta namen pripravilo posebne ukrepe in postopke, katerih glavni cilji so hitrejše reševanje starejših zadev, spremljanje vrstnega reda reševanja zadev ter preprečevanje in zgodnje odkrivanje posameznih „ekscesnih“ primerov.
Tovrstni ukrepi iz zadnjih letih, predvsem pa boljša komunikacija in sodelovanje med sodišči, kažejo izrazito pozitivne rezultate pri krepitvi učinkovitosti sodišč, zato je treba zagotoviti nadaljevanje in krepitev obstoječih pozitivnih trendov. Vrhovno sodišče bo v letu 2012 vztrajalo pri ključnih prioritetah na področju sodne uprave in v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti zagotavljalo potrebne pogoje za njihovo izvajanje. Pri tem bo sodišča vzpodbujalo k njihovemu izvrševanju, preko rednih letnih sestankov in posebnih poročil pa tudi spremljalo uspešnost njihove implementacije.
Za trajnostno zagotovitev učinkovitosti sodstva pa ukrepi, ki jih lahko izvaja sodstvo samo, ne zadoščajo. Masleša je predstavil vizijo delovanja in razvoja sodstva z jasno opredeljenimi cilji, ter podal konkretne predloge za Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU), Vlado RS ter Sodni svet. Poudaril je, da je realizacija tovrstnih ciljev mogoča le ob ustreznem sodelovanju vseh institucij ter na ravni prirejenosti vej oblasti.
Vrhovno sodišče bo še naprej uveljavljalo politiko zniževanja števila sodnikov ob hkratnem ohranjanju števila sodnega osebja, kar je v skladu z usmeritvijo, da naj se sodnika razbremeni vseh opravil, ki niso sojenje. Poleg predloga Vladi, da potrdi kadrovski načrt sodišč, sprejet v skladu s strategijo Vrhovnega sodišča, ji je predlagal tudi, da sprejme strategijo zagotavljanja prostorskih pogojev sodišč s ciljem njihovega poslovanja na eni lokaciji, ter da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem pripravi strategijo optimizacije mreže sodišč.
Masleša je ponovno poudaril, da je Vrhovno sodišče že večkrat opozarjalo drugi dve veji oblasti na slabo kakovost predpisov, ki negativno vpliva na gospodarnost, učinkovitost in uspešnost poslovanja sodišč. V zakonodajnih postopkih je zato v zgodnji fazi treba pozornost nameniti pravočasnemu obveščanju o nameravanih spremembah in tudi dolžini vacatio legis (t.j. uvajalnega obdobja zakonov), saj so vsi sodni postopki informacijsko podprti in spremembe predpisov običajno zahtevajo bolj ali manj obsežne posege v posamezne aplikacije. Zaradi spremljanja izvajanja novih predpisov v praksi, njihovih učinkov in priprave predlogov morebitnih sprememb je MPJU-ju priporočil ustanovitev implementacijskih skupin, sestavljenih iz predstavnikov sodišč, drugih pravosodnih in državnih organov, glede predpisov, ki posegajo v položaj sodnika oziroma sodišč pa, da sodstvo vključijo v njihovo pripravo že v najzgodnejši fazi.
Kot strateško usmeritev Vrhovnega sodišča je izpostavil prenovo poslovnih procesov, predvsem z izrabo informacijskih rešitev, ter pozval MPJU k podpori, tudi z vidika zagotavljanja pogojev za celovito upravljanje poslovnih procesov znotraj sodstva in v postopku priprave proračuna.
Priloga: