VSL sklep Cpg 1628/96

Jedro

Če je stečajni upravitelj v imenu stečajnega dolžnika kot hipotekarnega, ne pa tudi glavnega dolžnika prerekal tako terjatev kot ločitveno pravico, hipoteka pa je bila ustanovljena s sporazumom po 251.a in naslednjih členih ZIP, mora stečajni senat stečajnega upravitelja napotiti na pravdo za ugotovitev, da ne obstoji niti terjatev niti ločitvena pravica.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stečajni upravitelj napoti, da zaradi ugotovitve neobstoja prijavljene terjatve upnika B. R. v višini 429.639,00 DEM v tolarski protivrednosti po tečaju BS na dan plačila s pp v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa začne postopek pred sodiščem.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je napotilo upnika, da v določenem roku pri sodišču začne postopek za ugotovitev obstoja njegove terjatve v višini 429.639,00 DEM v tolarski protivrednosti po tečaju BS na dan plačila s pp, ki jo je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev prerekal.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je tako terjatev kot tudi ločitveno pravico pridobil s sporazumom po 251.c členu ZIP, sklenjenim pri sodišču. To pomeni, da ima za terjatev izvršilni naslov, zaradi česar bi moralo sodišče po 3. odst. 144. člena ZPPSL na pravdo napotiti stečajnega upravitelja.

Pritožba je utemeljena.

Stečajni upravitelj je na naroku za preizkus terjatev upnikovo terjatev prerekal. V takem primeru mora stečajni senat sicer res po določbi 1. odst. 144. člena ZPPSL napotiti upnika, da v 15 dneh od vročitve sklepa začne pri sodišču ali drugem organu postopek za njeno ugotovitev, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi storilo. Vendar pa je z določbo 3. odst. 144. člena ZPPSL predpisano, da se v primeru, ko je upnik za terjatev, ki jo je stečajni upravitelj prerekal, že pridobil izvršilni naslov, napoti stečajnega upravitelja na pravdo (ali drug postopek) za ugotovitev, da prerekana terjatev ne obstoji. Ni sporno, da sta bila v dveh postopkih po 251.a do 251.f členih ZIP pri sodišču sklenjena sporazuma med dvema posojilojemalcema, upnikom kot posojilodajalcem in stečajnim dolžnikom kot hipotekarnim dolžnikom o obstoju terjatev in njunem zavarovanju na nepremičninah stečajnega dolžnika. Po določbi 2. odst.

251.c člena ZIP ima podpisani zapisnik o takem sporazumu strank moč sodne poravnave in s tem torej naravo izvršilnega naslova (glej 1. odst. 17. člena ZIP). Tako moč ima po mnenju pritožbenega sodišče sporazum ne le glede obstoja hipoteke, ampak tudi glede obstoja terjatve in to tudi v primeru, ko hipotekarni dolžnik ni hkrati tudi glavni dolžnik. Zato je treba v takem primeru po določbi 3. odst.

144. člena ZPPSL v primeru, ko stečajni upravitelj prereka obstoj na tak način nastale terjatve, napotiti njega na pravdo za ugotovitev, da terjatev ne obstoji, ne pa upnika za ugotovitev obstoja terjatve.

Nesmotrno bi tudi bilo, da bi o obstoju terjatve tekla ena pravda (po tožbi upnika), o neobstoju ločitvene pravice pa druga (po tožbi stečajnega upravitelja), kot bi se zgodilo, če bi obveljal izpodbijani sklep.

Pritožbeno sodišče je zato po določbi 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbi ugodilo in ustrezno spremenilo prvostopni sklep.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 339/2004
• VDS sklep Pdp 1028/98
• VSL sklep III Cpg 104/99