VSL sklep Cpg 1650/94

Jedro

Faktura kot verodostojna listina je lahko že sama po sebi podlaga za presojo verjetnosti obstoja terjatve in s tem za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Brž ko je vložen ugovor pa mora sodišče oceniti dejstva in dokaze, s katerimi dolžnik izpodbija verodostojnost fakture in verjetnosti obstoja terjatve ne more več utemeljevati samo z obstojem fakture. Udeleženec, ki je izpodbijal začasno odredbo z ugovorom tretjega, nima pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru dolžnika proti sklepu o začasni odredbi.

 

Izrek

Pritožba udeleženca se zavrže kot nedovoljena.

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep, s katerim je bila na predlog upnika v zavarovanje denarne terjatve izdana začasna odredba s prepovedjo razpolage in hrambo blaga v dveh trgovinah, osnovnih sredstev, shranjenih v garaži in osebnega avtomobila.

Dolžnik in udeleženec sta se zoper sklep pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 353. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP. Navedla sta, da verjetnost obstoja upnikove terjatve proti dolžniku ni izkazana. Pogodbe, na podlagi katere je upnik izstavil dolžniku račun, namreč nista podpisala upnik in dolžnik kot pravni osebi, ampak fizične osebe. Sodišče prve stopnje pa pogodbe sploh ni pogledalo in je začasno odredbo izdalo kar na podlagi upnikove fakture, ki pa v pogodbi nima podlage. Upnik tudi ni izkazal za verjetno, da bo dolžnik - če ne bo izdana začasna odredba - onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve. Polega tega nastaja upniku zaradi začasne odredbe ogromna gospodarska škoda. Upnik in udeleženec zato predlagata, naj pritožbeno sodišče začasno odredbo razveljavi in predlog za njeno izdajo zavrne.

Pritožba udeleženca ni dovoljena.

Po 244. členu ZIP se določbe tega zakona o izvršbi smiselno uporabljajo tudi v postopku zavarovanja, če ni v tem zakonu drugače določeno. Zato je treba pravice udeleženca v postopku za izdajo začasne odredbe presojati po določbah 56. do 58. člena ZIP. Tu pa je med drugim (smiselno) predpisano, da lahko tisti, ki trdi, da ima glede predmeta začasne odredbe tako pravico, ki preprečuje zavarovanje na tem predmetu, do konca izvršilnega postopka vloži zoper začasno odredbo ugovor in v njem zahteva, naj se začasna odredba na tem predmetu izreče za nedopustno. Udeleženec lahko torej z ugovorom zahteva samo to, da se začasna odredba ne izvrši na določenem predmetu in se v svojem ugovoru ne more spuščati v vprašanja verjetnosti obstoja upnikove terjatve in nevarnosti, da bo dolžnik brez začasne odredbe onemogočil ali precej otežil izterjavo.

Svoje pravice, ki jih začne uveljavljati z ugovorom, nato uveljavi preko pravde za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna. Tako tožbo je udeleženec tudi vložil. Vse to pa pomeni, da seveda tak udeleženec nima pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru dolžnika zoper sklep o začasni odredbi. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Dolžnik ima prav, ko trdi, da je sodišče prve stopnje premalo raziskalo dejansko stanje, da bi lahko o njegovem ugovoru, zlasti glede verjetnosti obstoja upnikove terjatve proti dolžniku, pravilno odločilo. Stališče sodišča prve stopnje, da mora glede na določbo 1. odst. 265. člena ZIP pri odločitvi o izdaji začasne odredbe ugotavljati samo verjetnost obstoja terjatve, je seveda pravilno.

Pravilno je tudi nadaljnje stališče, da se pri tem ne more spuščati v utemeljenost zahtevka (očitno na izpolnitev terjatve, ki naj bo zavarovana z začasno odredbo). Res je tudi, da je faktura verodostojna listina, na podlagi katere izvršilno sodišče po 21. členu ZIP izda sklep o izvršbi. Vendar pa je treba tudi upoštevati, da izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi na podlagi fakture v delu, s katerim je dovoljena izvršba, že na podlagi same izjave dolžnika, da mu ugovarja, o terjatvi pa se nato odloča v pravdi. V pravdi se ugotavlja utemeljenost upnikovega zahtevka, torej gotovost njegovega obstoja. V postopku za izdajo začasne odredbe pa mora sodišče vendarle ugotoviti verjetnost obstoja upnikove terjatve, kar pa pomeni, da s tem odloča o utemeljenosti predloga za začasno odredbo. Iz tega pa sledi, da je verjetnost obstoja upnikove terjatve izkazana s samo fakturo le dotlej, dokler dolžnik temu ne ugovarja.

To pomeni, da bo sodišče sicer izdalo začasno odredbo, čeprav bo upnik verjetnost svoje terjatve temeljil samo na fakturi. Vendar pa mora v primeru ugovora upoštevati tudi druga dejstva in dokaze, s katerimi dolžnik izpodbija verodostojnost fakture. V takem primeru torej faktura sama ne zadošča več za ugotovitev, da je obstoj terjatve verjeten.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor kljub temu, da se je dolžnik skliceval na to, da med njim in upnikom ni bila sklenjena nobena pogodba, tudi tista ne, ki je v sami fakturi navedena kot podlaga za njeno izdajo. Ob takem ugovoru pa samo na podlagi fakture in brez pregleda pogodbe in po potrebi tudi izvedbe drugih dokazov ni mogoče pravilno odločiti o verjetnosti obstoja upnikove terjatve. Zaradi tega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče predvsem oceniti, ali je verjetno, da je z "Odstopno pogodbo iz skupnih vlaganj" z dne 10.2.1993, na podlagi katere je upnik dolžniku izstavil račun št.

61-94, med strankama tega postopka res nastalo kakšno tako pravno razmerje, iz katerega ima upnik proti dolžniku denarno terjatev ali pa gre po vsebini za pravno razmerje, iz katerega imajo medsebojne terjatve in obveznosti samo podpisniki te pogodbe, z računom upnika dolžniku pa se te njihove obveznosti le dejansko izvršujejo. Šele potem bo lahko o verjetnosti obstoja tejatve kot prvem pogoju za začasno odredbo po 265. členu ZIP pravilno odločilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 9/99
• VSK sklep I Cpg 223/2005
• VSL sklep I Cp 1722/2005