VSL sklep Cpg 165/94
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1994:CPG.165.94 |
| Evidenčna številka: | VSL00310 |
| Datum odločbe: | 01.03.1994 |
| Področje: | STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | napotitev na pravdo - materialna pravnomočnost |
Jedro
Če se prereka terjatev upnika, ki je za terjatev že pridobil izvršilno listino, napoti stečajni senat na pravdo stečajnega dolžnika, saj je bil on tisti, ki je prerekal prijavljeno terjatev, ne pa upnika.
Pravnomočno razsojena stvar ima prednost pred vsebinsko nepravilnim napotitvenim sklepom (tj. napačnim sklepom).
Materialna pravnomočnost pomeni, da stranke ne morejo ponovno uveljavljati, kar je pravnomočno priznano, in da sodišče v isti zadevi ne sme ponovno niti drugače odločiti.
Izrek
1. Pritožba se (kot neutemeljena) zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
2. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo na ugotovitev prerekane terjatve (I. točka izreka), istočasno pa je tožeči stranki naložilo povrnitev 14.490,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).
Zoper navedeni sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) spremeni in v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oz. (podrejeno) da izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (pravilno: v nov postopek). Pri tem je tožeča stranka priglasila tudi pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Tožeča stranka je v stečajnem postoku zoper toženo stranko (glej stečajni spis sodišča prijavila terjatev, za katero je že pridobila izvršilno listino (glej pravnomočni sklep Temeljnega sodišča v X, enote v X z dne 18.11.1992. Ko je stečajni upravitelj prerekal prijavljeno terjatev, bi stečajni senat v skladu z II. odst. 127. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l.
SFRJ št. 84/89) moral na pravdo napotiti stečajnega dolžnika, ne pa upnika, saj je upnik za prijavljeno terjatev že pridobil izvršilno listino. Torej je pri napotitvenem sklepu sodišča z dne 7.7.1993, šlo za vsebinsko napačen sklep. Ker se tožeča stranka kot stečajni upnik zoper takšen sklep ni pritožila, je le-ta postal pravnomočen.
Takšen vsebinsko nepravilen sklep (napačen sklep) sicer velja (vse dokler ni razveljavljen v predpisanem postopku), vendar pa ne more vplivati na materialno pravnomočnost. To pomeni, da tožeča stranka ne more ponovno uveljavljati, kar je že pravnomočno priznano (ne bis in idem) in da sodišče v isti zadevi ne sme ponovno niti drugače odločiti (res iudicata pro veritate accipitur).
Ker ima pravnomočnost prednost pred napačnim napotitvenim sklepom, je sodišče prve stopnje predmetno tožbo pravilno zavrglo (II. odst. 333. člena ZPP). Če je že stečajni senat izdal napačen (napotitveni) sklep, pa prvostopnemu sodišču ni potrebno narediti nove napake (tj.
da bi ponovno ugotavljalo že pravnomočno ugotovljeno terjatev).
Ker je sodišče prve stopnje torej pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni zagrešilo nobene od absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, na katere mora sicer sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 365. člena v zvezi z II. odst. 354. člena ZPP), je slednje na podlagi 2. točke 380. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
V posledici (glej I. odst. 166. člena v zvezi s I. odst. 154. člena ZPP) je sodišče druge stopnje sklenilo, da tožeča stranka kot pritožnik sama trpi svoje pritožbene stroške.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
