<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 1610/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.1610.93
Evidenčna številka:VSL00282
Datum odločbe:14.12.1993
Področje:STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:motenje posesti - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve

Jedro

V sporih zaradi motenja posesti se ne more le ugotoviti, da je motenje posesti storjeno, ne da bi se obenem naložila tudi prepoved bodočih posegov oziroma vzpostavitev v prejšnje posestno stanje. Za takšno prepoved oziroma sodno varstvo posesti pa mora tožnik izkazati ustrezen interes (pravni, ekonomski ali praktični). Prav tako za vzpostavitev v prejšnje posestno stanje. Za izdajo začasnih odredb v zavarovanje nedenarnih terjatev je treba izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežkočena. Začasno odredbo pa je mogoče izdati ne le v primeru nevarnosti onemogočanja ali otežkočenja bodoče izvršbe, temveč tudi tedaj, če upnik izkaže za verjetno, da je odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka nenadomestljive škode.

 

Izrek

1. Pritožbama prvo in drugotožene stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje o motenju posesti se razveljavi (v 1., 2., 3. in 5. točki izreka) ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

2. Pritožbama prvo in drugotožene stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi njunih ugovorov zoper sklep o izdani začasni odredbi se razveljavi (v 4. točki izreka) ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

3. Odločitev o pritožbenih stroških prvo in drugotožene stranke se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranku nudilo posestno varstvo (v skladu s 1. odstavkom 78. člena in z 79. členom Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih: Ur. list SFRJ št.

6/80 in p. 20/80). Pri tem je (tudi po ugovorih toženih strank) vzdržalo v veljavi v zavarovanje nedenarne terjatve izdano začasno odredbo (v skladu z 267. členom in 3. točko 268. člena Zakona o izvršilnem postopku: Ur. list SFRJ št. 20/78-35/91). Hkrati pa je toženima strankama naložilo povrnitev 10.680,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke - z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.9.1993 do plačila.

Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila prvotožena stranka. Pri tem ni navedla, ali se pritožuje samo zoper motenjski sklep ali tudi zoper "sklep o začasni odredbi." Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku štelo, da se je pritožila zoper oba sklepa, saj prvotožena stranka niti v postopku glede motenja posesti niti v postopku glede začasne odredbe ni uspela. Sicer pa je smiselno predlagala spremembo izpodbijanega sklepa (z zavrnitvijo motenjskega zahtevka in ugoditvijo ugovoru zoper sklep o začasni odredbi), izrečno in podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve v nov postopek. Pri tem je priglasila pritožbene stroške.

Zoper navedeni sklep se je pritožila tudi drugotožena stranka, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (tako zoper motenjski sklep kot tudi zoper sklep o začasni odredbi). Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pri tem je priglasila pritožbene stroške.

Pritožbi sta utemeljeni.

1. Ko je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti, je najprej ugotovilo samo motenje posesti (1. točka izreka), nato pa je prepovedalo nadaljnje motenje posesti (3. točka izreka) in odredilo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (2. točka izreka).

S tem v zvezi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ima tožeča stranka sporno zemljišče, ki je družbena lastnina, v svoji posesti. Iz zemljiškoknjižnega izpiska Temeljnega sodišča v Ljubljani (A1) namreč izhaja, da je kot imetnik pravice uporabe na travniku v izmeri 38 73 m2 vpisana prav tožeča stranka. Pri tem ni pomembno, ali je tožeča stranka sporni travnik (ki predstavlja kmetijsko zemljišče prve kategorije) tudi dejansko uporabljala v kmetijske namene.

Pomembno je namreč, da je tožeča stranka kot imetnik pravice uporabe, kadar je to hotela, vedno imela možnost travnik uporabljati v kmetijske namene.

Glede na navedeno je bil predlagani dokaz (za zaslišanje predsednika Krajevne skupnosti P. S. Ž.) nepotreben (glej 2. odstavek 300. člena ZPP) in ga je sodišče prve stopnje kot takega torej pravilno zavrnilo.

Motenje posesti ni podano, če dejanje, s katerim je bil izvršen poseg v posest, ni protipravno. Drugače povedano: dejanje, ki je opravljeno po predhodnem dovoljenju upravnega organa, ni motilno dejanje, ker ni samovoljno (Okr. s. Kranj, opr. št. Gž 218/77, z dne 14.9.1977). S tem v zvezi pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je odločba o dovolitvi priglašenih del (št.04/03-2 z dne 24.5.1993-B2)- o popravilu obstoječe ograje bila izdana za zemljišče pod parc. št. X k.o. Y, ne pa za sporno zemljišče pod parc. št. Y k.o. P. (za postavitev nove betonske ograje).

Glede na navedeno je bil predlagani dokaz (za zaslišanje podpredsednice sveta Krajevne skupnosti P. A. F. nepotreben (glej 2. odstavek 300. člena ZPP) in ga je sodišče prve stopnje kot takega torej pravilno zavrnilo.

Sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni upoštevalo k pritožbi priloženih prostorskih ureditvenih pogojev (B3 - B6), niti zapisnika Mesta Ljubljane, Mestne uprave za inšpekcijske službe o dne 15.6.1993 opravljenem inšpekcijskem ogledu (B7). Pri navedenih listinskih dokazih gre namreč za nedovoljene nove dokaze v pritožbi (po 1. odstavku 496.a člena ZPP).

2. Vendar pa se sodišče prve stopnje s tem v zvezi ni ukvarjalo z vprašanjem (pravnega, ekonomskega ali praktičnega) interesa za sodno varstvo posesti. Zato izpodbijani sklep o tem tudi nima razlogov. Ker pa gre pri tem za razloge o odločilnih dejstvih (za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti je namreč odsotnost kakršnegakoli neposrednega ekonomskega interesa za posestno varstvo lahko ovira, kadar zanjo ni izkazan tudi noben drug pravni interes za posestno varstvo), gre torej za absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 13. točke 2. odstavka 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP.

3. Sodišče prve stopnje se tudi ni ukvarjalo z vprašanjem interesa za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. Zato izpodbijani sklep tudi o tem nima nobenih razlogov. Ker gre pri tem prav tako za razloge o odločilnih dejstvih, gre torej tudi za poprej opisano absolutno bistveno postopkovno kršitev. V sporu zaradi motenja posesti se namreč lahko naloži vzpostavitev v prejšnje posestno stanje z rušenjem zgrajenega objekta (v konkretnem primeru betonske ograje) le pod pogojem, da se ugotovi razmerje med interesom posestnika, ki je v posesti moten, ter višino in obsegom škode ter škodnih posledic, ki bi nastale zaradi rušenja ograje, tako za motilca kot tudi za družbeno skupnost. Lahko da je ekonomski interes, katerega varstvo se v posestnem sporu zahteva (če ga ocenjujemo z objektivnega ekonomskega vidika) zgolj minimalen, ali pa zelo majhen, dočim bi ekonomski interes tožencev zaradi vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja bil težko prizadet. Sicer pa v takem primeru niti ni mogoče govoriti o samovolji oz. o motenju posesti.

V posledici navedenega je sodišče druge stopnje (na podlagi 3. točke 380. člena ZPP) pritožbama toženih strank ugodilo, izpodbijani motenjski sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek.

Pri tem pa drugostopno sodišče motenjskega sklepa ni razveljavilo samo v 2. in 3. točki izreka, ampak tudi v 1. točki izreka. V sporih zaradi motenja posesti se namreč ne more le ugotoviti, da je bilo motenje storjeno, ne da bi se obenem naložila tudi prepoved bodočih posegov oz. vzpostavitev v prejšnje posestno stanje.

Tako naj v ponovljenem postopku prvostopno sodišče ugotovi interes tožnika za sodno varstvo posesti, prav tako pa tudi njegov interes za vrnitev v prejšnje posestno stanje. Ker gre za ponovljen postopek, lahko upošteva tudi sicer nedovoljene (nove) pritožbene dokaze. V okviru svojih pooblastil iz 3. odstavka 7. člena ZPP pa lahko izvede tudi druge dokaze, če bi ti bili pomembni za odločitev.

4. Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve je treba izkazati verjeten obstoj terjatve in nevarnost, da bo sicer njena uveljavitev onemogočena ali precej otežkočena (1. odst. 267. člena ZIP).Začasno odredbo pa je mogoče izdati ne le v primeru nevarnosti onemogočanja ali otežkočanja bodoče izvršbe, ampak tudi tedaj, če upnik izkaže za verjetno, da je odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka nenadomestljive škode (2. odst. 267. člena ZIP).

Tožeča stranka je zatrjevala, da ji bo zaradi onemogočenja namenske rabe zemljišča nastala velika materialna škoda. Vendar pa tega pogoja za izdajo začasne odredbe ni izkazala. Za izdajo začasne odredbe namreč ne zadostuje vsakršna škoda, temveč le nenadomeljiva škoda. Ni pa izključeno, da je v konkretnem primeru "veliko škodo" mogoče nadomestiti s plačilom ustrezne odškodnine. Vendar to niti ni pomembno, saj je sodišče prve stopnje izdano začasno odredbo oprlo na nevarnost otežkočenja uveljavljene terjatve (zaradi izvajanja del na "drugem delu" parcele pod št. Y. k.o. P.). Tudi tega pogoja za izdajo začasne odredbe pa tožeča stranka ni izkazala, saj ni izkazala, za kakšna dela in na katerem delu parcele pod št. Y. (in ne pod št.X.) gre. Sicer pa je glede na razveljavitev motenjskega sklepa in razloge razveljavitvenega sklepa sploh sporen obstoj same terjatve.

Ker je sodišče prve stopnje v tem pogledu zmotno uporabilo določila ZIP, je sodišče druge stopnje pritožbi toženih strank ugodilo, izpodbijani sklep (glede zavrnitve njunih ugovorov proti sklepu o izdani začasni odredbi) razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (na podlagi 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Sodišče druge stopnje namreč po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (1. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Pri preizkusu izpodbijanega sklepa (iz 4. točke izreka) sodišče druge stopnje ni upoštevalo inšpekcijskega zapisnika z dne 15.6.1993 (B7), saj gre pri njem za nedovoljen nov dokaz v pritožbi. Za takšen dokaz pa gre tudi pri dopisu Krajevne skupnosti P. z dne 17.6.1993, št.

199/93 (B3 - 4), ki ga je le-ta naslovila na drugotoženo stranko. Ker se drugotožena stranka na navedene listine ni sklicevala že v ugovoru o izdani začasni odredbi, se nanje namreč tudi ne more sklicevati šele v pritožbi. To pa zaradi tega, ker tudi v izvršilnem postopku veljajo določila ZPP o uveljavljanju pritožbenih novot (glej 1. odst.

496.a člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP). Sicer pa bo navedene dokaze sodišče prve stopnje lahko upoštevalo v ponovljenem postopku.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o ugovorih toženih strank, vloženih proti izdani začasni odredbi (49. člen v zvezi z 244. členom ZIP).

5. Ker pritožba zoper odločbo o glavni stvari vsebuje tudi pritožbo zoper stroškovni del takšne odločbe, je sodišče druge stopnje glede na svojo odločitev (o razveljavitvi izpodbijanega sklepa v 1. - 4. točki izreka) razveljavilo tudi odločitev o pravdnih stroških (iz 5. točke izreka istega sklepa). Ko bo tako sodišče prve stopnje (ob upoštevanju napotkov drugostopnega sodišča) o zadevi ponovno odločilo, bo tudi ponovno odmerilo vse dosedanje stroške, prav tako pa tudi vse naknadno nastale stroške. To velja tako za stroške na prvi stopnji kot tudi za stroške na drugi stopnji. Sodišče druge stopnje je namreč odločitev o pritožbenih stroških toženih strank pridržalo za končno odločbo (na podlagi 4. odstavka 166. člena v zvezi s 3. odstavkom 166. člena ZPP in 14. členom ZIP).

6. Pritožbeno sodišče je v predmetni odločbi navedene zvezne predpise na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.

 


Zveza:

ZTLR člen 78, 78/1, 79, 78, 78/1, 79. ZIP člen 267, 267/1, 267/2, 267, 267/1, 267/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NDA5Mg==