VSL sodba Kp 1198/93
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Kazenski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1198.93 |
Evidenčna številka: | VSL20254 |
Datum odločbe: | 13.10.1993 |
Področje: | kazensko materialno pravo |
Institut: | denarna kazen - višina denarne kazni |
Jedro
Obdolženki izrečena denarna kazen ni primerna, ker njeno premoženjsko stanje ni prišlo v dovoljni meri do izraza, pa tudi njena vztrajnost in nespoštovanje upravnih odločb ni bilo ustrezno ovrednoteno.
Izrek
Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se obdolženki izrečena kazen zviša na 40.000,00 (štiridesettisoč) tolarjev.
Obdolženka mora plačati stroške pritožbenega postopka , pri čemer se odmeri povprečnina na 5.000,00 tolarjev.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je bila obdolžena spoznana za krivo kaznivega dejanja odstranitve uradnega pečata in ji je bila po I. odst. 229. čl. KZ RS izrečena denarna kazen 20.000,00 tolarjev, plačljiva v dveh mesecih. Naloženo ji je bilo plačilo stroškov kazenskega postopka.
Zoper sodbo se je javni tožilec pravočasno pritožil zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženki izrečena kazen zviša.
Na pritožbo je obdolženka odgovorila s predlogom, da se pritožba javnega tožilca kot neutemeljena zavrne.
Pritožba je utemeljena.
Pravilno pritožba opozarja, da ob izrekanju kazni sodišče prve stopnje ni upoštevalo obdolženkinega premoženjskega stanja glede na njeno gostinsko dejavnost, katero je opravljala kljub inšpekcijskim prepovedim. Obdolženka je sicer res invalidsko upokojena toda višina invalidske pokojnine ne more biti po sedanjem stanju edino merilo njenega socialnega in premoženjskega stanja, ko se vendar ugotavlja, da se še sedaj bavi z gostinstvom, čeravno le v kletnih prostorih in na skrivaj. To dejavnost torej še sedaj opravlja kot se navaja v podatkih spisa in torej še naprej krši zakon, kar kaže na njeno posebno družbeno nevarnost. Če se ob tem upošteva večletno nedovoljeno opravljanje gostinske dejavnosti, se pokaže večja družbena nevarnost, ki pa pri izreku sankcije ni prišla v dovoljni meri do izraza, posebno ne, ker je njeno delovanje motivirano s pridobitvijo premoženjske koristi.
Po navedenem je sodišče druge stopnje ocenilo, da je pritožba javnega tožilca utemeljena in je zato izpodbijano sodbo spremenilo ter obdolženki izrečeno kazen primerno zvišalo, ker bo le s tako zvišano kaznijo dosežen namen kaznovanja, doseženo pa bo tudi njeno poboljšanje in vzgojni vpliv na druge, da ne bodo delali tovrstnih kaznivih dejanj.
Obdolženka mora plačati stroške pritožbenega postopka. Povprečnina je odmerjena glede na čas trajanja in zamotanost postopka ob upoštevanju obdolženkinih premoženjskih razmer.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009