<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 2122/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:II.CP.2122.93
Evidenčna številka:VSL40298
Datum odločbe:05.01.1993
Področje:obligacijsko pravo
Institut:oderuška pogodba

Jedro

Podoba ni oderuška le zaradi nesorazmerja med dajatvama, temveč mora biti podan še nadaljnji pogoj, da je namreč pogodbenik izkoristil stisko sopogodbenika in s tem dosegel nesorazmerno korist.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo plačilni nalog opr. št. Pl 4/92 z dne 5.10.1992 in naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči glavnico v višini 10.181 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila in z zamudnimi obrestmi od 31.1.1993 dalje do plačila v višini določeni za devizne hranilne vloge na vpogled v DEM. Hkrati je naložilo toženi stranki, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 83.200,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov 1. odst. 353. čl. ZPP in predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je sodišče naložilo toženki plačilo glavnico obračunano v nemških markah in z obrestmi, ki naj bi veljale za devizne hranilne vloge na vpogled, zaradi česar je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in napačno uporabilo materialno pravo. Sodišču tudi očita, da v obrazložitvi ni podalo obračuna najemnine za posamezne mesece, zaradi česar sodbe ni mogoče preiskusiti. Meni, da je napačna presoja sodišča, da se pravdne stranke niso dogovorile za spremenjeno višino najemnine ob spremembi tečaja nemške marke.

Sodišče ni sprejelo trditve, da je najemnina 1.000 DEM previsoka.

Imelo je možnost znižati najemnino na ustrezno mejo tako kot ima možnost zmanjšati stanarino oz. najemnino za stanovanje. Dejstvo je, da tako visoke najemnine na Gorenjskem nihče ne plačuje, ker je zgornja meja najemnine 20 DEM za m2 v tolarski protivrednosti. V danem primeru gre tudi za spremenjene okoliščine, ko zaradi razmer na območju bivše Jugoslavije ni bilo več ustreznega prometa prodaje tekstila. Dejstvo spremenjenih razmer pa bi moralo sodišče upoštevati. Določilo 17. čl. ZOR, na katerega se sklicuje sodišče pa velja za normalne razmere, ki v letih 91 in 92 niso bile. Sodišče tudi nepravilno in krivično očita toženki, da je sama zakrivila, da jo je tožnica začela spravljati iz lokala. Toženka je namreč ves čas dolžnost plačevanja najemnine vestno izpolnjevala v skladu z dogovorom.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba sicer nima prav v kolikor napada ugotovitev prvostopnega sodišča glede dogovorjene mesečne najemnine v znesku 1000 DEM v tolarski protivrednosti in zaključek prvostopnega sodišča, da do spremembe pogodbe v tem delu ni prišlo. Ugotovitev prvostopnega sodišča so po mnenju pritožbenega sodišča logične in prepričljive ter temeljijo na izvedenem dokaznem postopku in jih zato pritožbene izvajanja ne morejo omajati. Toženi stranki ni uspelo dokazati, da se je s tožečo stranko dogovorila za drugačno višino najemnine, kakršna je določena v sklenjeni najemni pogodbi (1000 DEM v tolarski protivrednosti). PritožbenO navedbo, da nihče na Gorenjskem ne plačuje tako visoke najemnine, je argumentirano zavrnilo že prvostopno sodišče in se na tako obrazložitev prvostopnega sodišča v izogib ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče. Pritožba se tudi ne more uspešno sklicevati na spremenjene okoliščine ter v tej zvezi zatrjevati, da gre za oderuško najemnino. Kdaj gre za oderuško pogodbo določa 141. člen ZOR. Ne zadostuje le nesorazmerje med dajatvama, temveč tudi dejstvo, da je eden od pogodbenikov izkoristil določeno neugodno stanje oz. stisko drugega pogodbenika. Tega v danem primeru ni bilo, saj je bila dogovorjena najemnina celo po mnenju pritožbe ob sklenitvi pogodbe primerna. Zato tudi ni razlogov za znižanje najemnine s strani sodišča po določbi 3. odstavka 141. člena Z0R. Tudi ne drži, da bi sodišče naložilo toženi stranki, da plača glavnico obračunano v tuji valuti. Iz izreka sodbe je jasno razvidno, da je sodišče naložilo toženki v plačilo 10.181 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila s pripadki.

Utemeljena pa je pritožba v delu, ki napada obračun dolgovanih zneskov. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v tem delu ugotovilo, da izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih ter je zato ni mogoče preizkusiti. Sodišče bi moralo podati natančen obračun že plačanih in še dolgovanih zneskov preračunanih v DEM. Prvostopno sodišče tega ni storilo, ampak je v obrazložitvi le navedlo, da je ob preračunavanju ugotovilo, da je tožnica pri postavitvi zahtevka upoštevala že plačano, čas sprotnih nakazil in takratni tečaj DEM sporočen s strani banke. Zato je sodišče menilo, da je višina zahtevka utemeljena. Izpodbijana sodba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (370. čl. ZPP).

V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče natančno obrazložiti kakšen znesek dolguje tožena stranka tožeči stranki oz. podati obračun že plačanih in še dolgovanih zneskov preračunanih v DEM in tako utemeljiti svojo odločitev.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.

 


Zveza:

ZOR člen 141, 141/1, 141, 141/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mjc5Ng==