VSL sklep I Cp 2412/93

Jedro

Zoper dolžnika, ki ne izpolni svoje nanadomestne obveznosti, kljub izrečeni denarni kazni, se lahko izrekajo še naprej v postopku (višje) denarne kazni, vendar le tako dolgo, dokler seštevek že izrečenih denarnih kazni ne doseže desetkratnega zneska prve izrečene kazni.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izreku pod točko 2 tako spremeni, da se 2. odst. glasi: "Dolžnici se izreče nova denarna kazen v znesku 13.500,00 SIT, če v danem roku ne bo izpolnila obveznosti in se bo po preteku roka ta denarna kazen izterjala z rubežem dobroimetja na njenem računu pri banki." V ostalem se pritožba kot neutemejena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prisilno izterja od dolžnice denarna kazen 18.000,00 SIT, izrečena s pravnomočnim sklepom z dne 20.10.1992, z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica na žiro računu pri banki, in s prenosom zneska na žiro račun Temeljnega sodišča v L. Obenem je dolžnici naložilo, da v naknadnem roku treh dni opravi dejanja po sklepu o izvršbi, da torej odklene podstrešne prostore ter hodnik, kopalnico, kabinet, delavnico in prostore poleg delavnice v pritličju stanovanjske hiše ter kabinet pri dnevni sobi in omogoči upniku soposest teh prostorov. V kolikor pa tega dejanja ne bo opravila, se ji izreče poostrena denarna kazen 360.000,00 SIT, ki se bo po preteku danega roka prisilno izterjala na enak način kot pred tem izrečena kazen. Obenem je sodišče prve stopnje odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika v znesku 6.666,00 SIT.

Proti temu sklepu se je pritožila dolžnica iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP. V pritožbi navaja, da je bil dolžnici istočasno z drugopisom sklepa vročen tudi predlog umika (verjetno namesto "umika" - upnika), ne da bi se dolžnica mogla o tem predlogu izjaviti. Gre za bistveno kršitev postopka. Upnica je že prej navajala, da izvršba ni dopustna, ker je izvršilni naslov že zdavnaj ugasnil, dolžnik je bil iz hiše deložiran, ugasnila je njegova stanovanjska pravica tudi na podstrešju, ki je sestavni del stanovanjskih prostorov, upnik pa vodi izvršbo zgolj zaradi nagajivosti. Zato naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene procesne kršitve, tudi ne s tem, ko dolžnici ni bil poslan drugopis upnikovega predloga za nadaljevanje postopka. V tem predlogu upnik sodišču sporoča, da dolžnica ponovno ni izpolnila svoje obveznosti. To pa je dolžnici itak bilo poznano. Kakšna bo sankcija te njene neizpolnitve, pa je bilo že določeno v pravnomočnem sklepu z dne 20.10.1992. Na vse preostale pritožbene navedbe je bilo doslej že nekajkrat odgovorjeno tako v prvostopnih kot v drugostopnih odločbah v tem postopku. Pravnomočni sklep iz motenjske pravde ki je izvršilni naslov v tem postopku, je še vedno v veljavi in ni ugasnil, kot to vztrajno zatrjuje dolžnica. Prav tako je že bilo ugotovljeno, da na tistih stanovanjskih prostorih hiše, ki je v skupni lasti obeh strank in ki so predmet tega postopka, dolžnica ni pridobila stanovanjske pravice.

Pač pa je pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v smislu določila čl. 365/2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 14 Zakona o izvršilnem postopku ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila materialnega prava iz izvršilnega postopka in sicer čl. 225 ZIP, ko je določilo novo, poostreno denarno kazen. Le-to je določilo v znesku 360.000,00 SIT.

Člen 225 ZIP, ki obravnava dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik, določa, da s sklepom o izvršbi izreče sodišče hkrati denarno kazen, če dolžnik v danem roku ne bi izpolnil obveznosti. Če jo ne izpolni, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim da dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, večjo kot v prejšnjem sklepu, če niti v tem roku ne bi izpolnil obveznosti. Tako postopa še naprej, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže 10-kratnega zneska prve izrečene kazni.

Prva dolžnici izrečena denarna kazen v tem postopku je znašala po pravnomočnem sklepu o izvršbi z dne 11.10.1990 4.500,00 SIT. Tolikšno denarno kazen je bilo mogoče po 2. odst. čl. 225 ZIP tedaj izreči kot prvo denarno kazen v izvršilnem postopku. Ta znesek je po zadnji spremembi Zakona o izvršilnem postopku (Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Ur.l. RS št. 55/92) zvišan na 90.000,00 SIT. Vendar pa je sodišče vezano na določilo že citiranega 5. odst. čl. 225, ki dopušča kot zgornjo mejo denarne kazni seštevek izrečenih denarnih kazni iz posameznih sklepov le do višine 10-kratnega zneska prve izrečene kazni. To pa je v danem primeru 45.000,00 SIT. Ker so s posameznimi sklepi dolžnici že bile izrečene denarne kazni v višini 4.500,00 SIT, 9.000,00 SIT, in 18.000,00 SIT, katerih skupni seštevek znaša 31.500,00 SIT, je torej mogoče v tem izvršilnem postopku dolžnici izreči le še kazen v znesku, ki pomeni razliko med zneskom 31.500,00 SIT in 45.000,00 SIT, to pa je 13.500,00 SIT. Na ta znesek, torej na 13.500,00 SIT, je pritožbeno sodišče znižalo znesek nove zagrožene kazni dolžnici, če v naknadnem roku ne izpolni svoje obveznosti. To je storilo v skladu s čl. 373 točka 4 ZPP. Ker je ta odločitev v dolžničino korist, je bilo na ta način delno ugodeno njeni pritožbi.

V ostalem pa dolžničina pritožba ni utemeljena, kot je razvidno iz zgornje obrazložitve in jo je bilo v preostalem delu treba zavrniti.

O pritožbenih stroških ni bilo treba odločiti, ker jih dolžnica ni zaznamovala.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1695/2005
• VSK sodba in sklep I Cpg 15/2005
• VSL sklep II Cpg 180/05