VSL sodba in sklep II Cp 652/2008

Jedro

Redno sodišče ni pristojno za odločanje o izpolnitveni obveznosti iz dokončnega upravnega akta.

 

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede odločitve zoper drugotožnico stranko razen glede odločitve o pravdnih stroških razveljavi;

glede odločitve zoper prvotožnico se izpodbijana sodba potrdi v odločitvi glede prvotožene stranke in v odločitvi o pravdnih stroških;

glede odločitve zoper drugotoženo, tretje toženo in četrtotoženo stranko se izpodbijana sodba razveljavi in tožba zavrže;

tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim sta tožnici zahtevali od prve in drugotožene stranke plačilo 7.036,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.11.2002 dalje, od tretje tožene stranke in četrtotožene stranke plačilo obveznic v enaki višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.11.2002 dalje. V posledici take odločitve je odločilo, da sta tožnici dolžni nerazdelno plačati prvotoženi stranki 766,57 EUR, drugotoženi stranki 688,53 EUR, tretje toženi stranki 550,41 EUR in četrtotoženi 43,81 EUR, prvotožnici pa je še posebej naložilo, da je dolžna povrniti prvotoženi stranki 280,92 EUR, drugotoženi stranki 385,57 EUR in tretje toženi 336,00 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da sodišče prve stopnje ni sledilo napotkom pritožbenega sodišča in našlo "nov akt" tožene stranke. To naj bi bil dopis MOZ, ki ga sodišče prve stopnje označi za posamičen akt, ki naj bi razveljavil prvi pravni akt. V kolikor bi tožena stranka hotela takšen pravni akt razveljaviti ima za to na razpolago ustrezne pravne instrumente v skladu z določili ZUP. Dopis le ene od zavezank ne more predstavljati novega akta, ki razveljavlja prvotnega. Takšno stališče je pravno nesprejemljivo, nepravilno in protizakonito.

Pritožba je deloma utemeljena.

O zahtevku drugotožnice je bilo že pravnomočno odločeno, saj je bila sodba sodišča prve stopnje z odločbo II Cp 1307/2007 razveljavljena le glede prvotožnice, glede drugotožnice pa samo o pravdnih stroških. S tem, ko je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o zahtevku drugotožnice je odločalo o pravnomočno razsojeni stvari in je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka člena 339 točka 12 ZPP in je bilo v tem delu glede drugotožnice izpodbijano sodbo razveljaviti.

Glede odločitve zoper prvotoženo stranko v zvezi s tožbo prvotožnice (v nadaljnjem tekstu tožnica) je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, saj tožnica zoper prvotoženo stranko nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj, ki izhajajo iz odločbe prvotožene stranke št. 361-00-18/01-24-II-V z dne 13.5.2002.

Navedena odločba, ki je tožnici priznala pravico do sredstev iz člena 125 SZ in tudi navedba obveznosti posameznik toženih strank je dokončni posamični akt (enako odločba Vrhovnega sodišča RS I Up 327/99). Kaj je dokončni posamični akt je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje in sicer, da gre za upravni akt, s katerim državni organ odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Gre za posamični akt, ki ga je vsebinsko in pravno presojati kot akt, ki ga je izdal upravni organ v upravnem postopku. Za izpolnitev obveznosti po upravnem aktu pa sodišče pve stopnje ni pristojno odločati in je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost (člen 18 ZPP) in je s takim postopanjem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka člena 339 točka 3 ZPP in je bila v posledici tega izpodbijano sodbo razveljaviti in tožbo zavreči, glede odločitve zoper drugo, tretje in četrtotoženo stranko (drugi odstavek člen 354 ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo praktično ni uspela, saj je bila tožba zavržena in mora v posledici tega sama trpeti stroške pritožbenega postopka, medtem ko je odločitev o stroških postopka na prvi stopnji materialnopravno pravilna.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 107/2003
• VSL sklep I Cpg 249/2005
• VSL sklep I Cpg 884/2005