<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba I Cp 345/2008

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2008:I.CP.345.2008
Evidenčna številka:VSL55042
Datum odločbe:12.03.2008
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe - prezgodnja plomba - napačna plomba

Jedro

Ker je bil šele sklep o izvršbi podlaga za vpis (po uradni dolžnosti), se je zemljiškoknjižni postopek lahko začel in učinkoval šele od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče ta sklep prejelo, ne glede na to, da plomba, ki bi ta začetek objavila, ni bila vpisana tedaj, temveč prezgodaj, že s prejemom predloga za izvršbo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku in se sodba v celoti pravilno glasi:

"1. Ugotovi se, da je izvršba na nepremičnino, ki je predmet izvršilnega postopka upnika A. K. proti dolžniku S. P., ki se pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vodi pod opr. št. 1 In 2001/00821, parc.št. 23/89, vpisana v vl.št. 130 k.o. P., nedopustna.

2. Toženec A.K. je dolžan tožnikoma nerazdelno povrniti njune pravdne stroške v znesku 1.722,00 EUR, v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po prejemu sodbe.

Tožnika sta dolžna povrniti tožencu S. P. 1.235,98 EUR pravdnih stroškov, v 15. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po prejemu sodbe."

Toženec A. K. je dolžan tožnikoma nerazdelno povrniti pritožbene pravdne stroške v višini 654,00 EUR v 15. dneh od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženec S. P. sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Z odločbo z dne 8.11.2007 je sodišče prve stopnje sklenilo, da tožbeni zahtevek zoper toženca S. P. zavrže in razsodilo, da se tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je izvršba na nepremičnino, ki je predmet izvršilnega postopka upnika A. K. proti dolžniku S. P., ki se vodi pri Okrajnemu sodišču v Ljubljani pod opr.št. 1 In 2001/00821, parc.št. 23/89 k.o. P., nedopustna, zavrnilo, kakor tudi zahtevek tožeče stranke na povrnitev pravdnih stroškov in odločilo, da sta tožnika dolžna v roku 15 dni povrniti tožencu A. K. 2.728,16 EUR pravdnih stroškov, tožencu S. P. pa 1.235,98 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Proti sodbi se tožnika pravočasno pritožujeta zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da so zaključki sodbe o neustreznem ravnanju tožnikov, ki si naj ne bi zagotovila pravočasnega vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, cinični. Tožnika sta upokojenca, s skromnimi sredstvi, prodajno pogodbo za sporno stanovanje sta sklenila že leta 1989, vendar sta morala pogodbo dopolnjevati, saj ta ni imela vknjižbenega dovoljenja. Tožbo sta vložila 1995, sodba, ki je zavezovala prodajalca k izdaji zemljiškoknjižne listine, pa je bila izdana leta 2000. Dolgotrajnost sodnega postopka je v konkretnem primeru izrazito vplivala na možnost nadaljnjega ravnanja tožnikov. Sodišče je delalo napake tudi v izvršilnem postopku. Dolgotrajnost postopkov tako ni mogoče pripisati malomarnosti tožnikov. Tožnika sta zatrjevala nedobrovernost toženca. Toženec je bil tisti, ki je manipuliral v izvršilnem postopku, kar je seveda za tožnika težko dokazljivo. Toženec je vedel, da je S. P. nepremičnino že prodal. Nepremičnino si je ogledal. O tem bi moralo sodišče toženca zaslišati.

Na pritožbo je odgovoril drugi toženec in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek (pravilno tožba) zoper toženca S. P. zavrže in da sta tožnika dolžna S. P. v roku 15 dni povrniti s strani sodišča odmerjene pravdne stroške in je zato ta odločitev že postala pravnomočna. Izrek o stroških glede S. P. je pritožbeno sodišče vneslo v svoj izrek le zaradi preglednosti zadeve.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da sta tožnika vložila predlog za vpis lastninske pravice na parc.št. 23/89 k.o. P. v svojo korist 23.1.2002 (Dn.št. 1204/2002), to je po zaznambi sklepa o izvršbi, saj je do zaznambe sklepa o izvršbi s prodajo te nepremičnine prišlo "z učinkovanjem od 21.8.2001" (Dn.št. 13658/2001). Ker 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ določa, da z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, je tožbeni zahtevek na nedopustnost izvršbe zavrnilo. Takšen zaključek pa je materialnopravno zmoten. Kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, je toženec A. K., v izvršilnem postopku pod opr.št. In 01/00821, dne 1.8.2001, kot upnik, podal predlog za razširitev izvršbe na nepremičnino dolžnika S. P., parc.št. 23/89 k.o. P., izvršilno sodišče pa je ta predlog (po tedanji sodni praksi) poslalo v zemljiško knjigo, kjer je bil dne 21.8.2001 zaznamovan pod Dn.št. 13658/2001. Po 1. odst. 133. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur.l. RS, št. 58/2003 - ZZK-1 v zvezi s 246. členom ZZK-1 (nič drugače pa ni bilo po prejšnjem zakonu), se zemljiškoknjižni postopek začne, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti, v konkretnem primeru torej sklep o izvršbi oziroma sklep o nadaljevanju izvršbe z novim predmetom izvršbe - sporno parcelo (zaznamba izvršbe je namreč vrsta vpisa, ki ga sodišče opravi po uradni dolžnosti - 86. člen ZZK-1). Po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti, skladno s 1. odst. 10. člena ZZK-1 se po istem trenutku določi tudi vrstni red, po katerem mora sodišče odločati o vpisih. Sklep, da se izvršba In 01/00821 nadaljuje z novim predmetom izvršbe, z zaznambo sklepa o izvršbi pri dolžnikovih nepremičninah in sicer pri parc.št. 23/89 k.o. P., je bil izdan 4.4.2002 (priloga B3). Ker je bil šele ta sklep podlaga za vpis (po uradni dolžnosti), se je zemljiškoknjižni postopek lahko začel in učinkoval šele od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče ta sklep prejelo, torej v nobenem primeru pred 4.4.2002, ne glede na to, da plomba, ki bi ta začetek objavila, ni bila vpisana tedaj, temveč prezgodaj, že s prejemom predloga za izvršbo. Postopek zaznambe izvršbe se torej ni mogel začeti, če listina, ki je bila podlaga za dovolitev zaznambe, zemljiškoknjižnemu sodišču še ni bila predložena. Vprašanje pravilnosti plombe, ki je pomožni vpis, ni pravno pomembno za presojo dovoljenosti glavnega vpisa, zaznambe izvršbe in vpisa hipoteke (primerjajo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-80/07). Kot že povedano, je isti trenutek ključen tudi za določitev vrstnega reda opravljanja vpisov (10. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižni postopek za zaznambo sklepa o izvršbi in vpis hipoteke, se je torej v konkretnem primeru lahko začel in učinkoval najprej z dnem 4.4.2002, takrat pa je že veljala presumpcija vpisa lastninske pravice sporne nepremičnine v korist tožnikov, vsakega do 1/2, skladno z načelom, da vpisi pravic v zemljiško knjigo učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1). Predlog za vpis sta tožnika, kot rečeno, vložila 23.1.2002, ko je bil tudi zaznamovan začetek postopka (Dn.št. 1204/2002), vpis pa je bil kasneje tudi v resnici opravljen (s sklepom z dne 18.11.2002). Uporaba določbe 170. člena ZIZ zato ne pride v poštev.

Tožnika sta torej dokazala, da imata na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (lastninsko pravico), zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugoditi in izvršbo na ta predmet izreči za nedopustno (1. odst. 64. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je izvršba na nepremičnino parc. št. 23/89 k.o. P. nedopustna, ugodilo (4. točka 358. člena ZPP).

Glede na spremenjeni uspeh pravdnih strank v postopku, je moralo pritožbeno sodišče na novo odločiti tudi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker je tožeča stranka v postopku v celoti uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 1.100 točk za tožbo, 1.100 točk za prvi narok 9.11.2006, 275 točk za narok 10.5.2007, 550 točk za narok 8.11.2007 in 50 točk za končno poročilo stranki, skupaj 3.075 točk. Tožeči stranki pripada tudi 2 % iz naslova materialnih stroškov, kar je 61,5 točke in 20 % DDV, kar je 615 točk, skupaj torej 3.751,5 točke oziroma 1.721,93 EUR oziroma 1.722,00 EUR.

Tožeči stranki gredo tudi pritožbeni stroški in sicer 1.375 točk za sestavo pritožbe in 50 točk za končno poročilo stranki, skupaj 1.425 točk oziroma 654,075 EUR oziroma 654,00 EUR. Pritožbene stroške je toženec dolžan tožeči stranki povrniti v 15 dneh od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Drugi toženec, S. P., za katerega je bil postopek že pred odločitvijo pritožbenega sodišča pravnomočno končan, sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

 


Zveza:

ZIZ člen 64, 64/1, 64, 64/1. ZZK-1 člen 5, 10, 10/1, 133, 133/1, 5, 10, 10/1, 133, 133/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDc5NA==