VSL sklep II Cp 1386/2007

Jedro

Zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o denacionalizaciji, ima glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja posebne določbe, ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju, lex speciais. O denacionaliziranem premoženju je treba nov zapuščinski postopek izvesti vselej, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o denacionaliziranem premoženju. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 8. 2006, opr. št. D 160/2006-4, odločilo, da v zapuščino po pokojni I. R. spadajo nepremičnine, parc. št. 270, 273 in 1226, vpisane v vl. št. 537, k. o. N., ki jih deduje zapustničin sin J. R. Obenem je sodišče določilo, da znaša vrednost zapuščine 1.368.100,00 SIT, zapuščinska taksa pa 38.000,00 SIT.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je pritožbo po svojem pooblaščencu pravočasno vložila dedinja M. R., ki navaja, da je Upravna enota C. zapustnici z odločbo vrnila v last in posest podržavljeno premoženje, ki obsega v izpodbijanem sklepu navedene nepremičnine. Dedič J. R. je pri sodišču prve stopnje vložil predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in priložil izročilno pogodbo med njim in zapustnico. Sodišče prve stopnje je, ne da bi izpeljalo nov zapuščinski narok, izdalo izpodbijani sklep, v katerem je ugotovilo, da celotno zgoraj navedeno denacionalizirano premoženje deduje J. R. Nadalje navaja, da je bila v času izdaje odločbe o denacionalizaciji poleg dediča do premoženja upravičena tudi pritožnica, ki pa je sodišče k dedovanju ni poklicalo, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Izpodbijani sklep je tudi v nasprotju z vsebino izročilne pogodbe, saj iz besedila pogodbe ne izhaja, da bi zapustnica dediču želela izročiti tudi svoje bodoče premoženje, temveč mu je izročila le premoženje, ki ga je imela v času sklenitve izročilne pogodbe. Navaja še, da se njena pravna prednica ni strinjala z izročilno pogodbo, zato bi moralo sodišče šteti, da gre za darilo in ga vračunati v njegov dedni delež. Izročilna pogodba je dednopravna pogodba, za katero je treba prav tako uporabiti določbe Zakona o denacionalizaciji. Slednji pa v tretjem odstavku 80. člena določa, da dednopravne pogodbe, sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki upravičencu pripade po odločbi o denacionalizaciji. Dednopravna pogodba učinkuje samo, če je v pogodbi navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, pridobljeno po odločbi o denacionalizaciji. Ker pogodbeni stranki, dedič in zapustnica, v izročilni pogodbi tega premoženja nista zajeli, se nanj ne more nanašati. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/91, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami v nadaljevanju ZDen) ima glede dedovanja denacionaliziranega premoženja posebne določbe (členi 74. do 83. člen), ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju (Ur. list SRS, št. 15-645/1976, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZD), lex specialis.

V obravnavani zapuščinski zadevi so predmet dedovanja nepremičnine, ki so bile upravičenki/zapustnici vrnjene z odločbo Republike Slovenije, Upravne enote C. ZDen v prvem odstavku 78. člena določa, da se dedovanje po umrlem v tem (tj. denacionalizacijskem postopku) uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, kar pomeni, da je treba o tem (denacionaliziranem) premoženju izvesti nov zapuščinski postopek, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o tem, denacionaliziranem premoženju (primerjaj prvi odstavek 74. člena ZDen). Ureditev dedovanja po ZDen torej onemogoča izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede kasneje "najdenega" premoženja, kot jo pozna redni postopek, urejen v ZD (primerjaj 221. člen ZD). Po prepričanju pritožbenega sodišča je taka možnost izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru.

V postopku, vodenim pod opr. št. D 210/99, ki je priložen tej zapuščinski zadevi, je bil predmet dedovanja denacionalizirano premoženje, ki ga je ista upravičenka/zapustnica dobila nazaj z odločbo Republike Slovenije, Upravne enote C., z dne 30. 12. 1996, opr. št. 321-03-2/96, celotno premoženje pa je na podlagi izročilne pogodbe in dednih izjav dedičev dedoval zapustničin sin J. R. V navedenem (sedaj že pravnomočno zaključenem) postopku nepremičnine, ki so predmet tega postopka, niso bile zajete. Ker je do izdaje odločbe o denacionalizaciji, ki je podlaga za obravnavani zapuščinski postopek, prišlo po pravnomočnosti sklepa, izdanega v postopku pod opr. št. D 210/99, je treba ob pravilnem pravnem tolmačenju določb ZDen izpeljati nov zapuščinski postopek, česar pa sodišče prve stopnje, kot v pritožbi utemeljeno opozarja dedinja, ni storilo. Pritožbeno sodišče je zato njeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/07 - ZPP-UPB3) v zvezi s 163. členom ZD ugodilo, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje bo moralo torej glede na zgoraj navedeno stališče pritožbenega sodišča opraviti zapuščinsko obravnavo in ugotoviti, kdo je dedič denacionaliziranega premoženja, vrnjenega z odločbo Republike Slovenije, Upravne enote C., z dne 24. 10. 2003, opr. št. 321/D-134/92. Ob pa pritožbeno sodišče opozarja na določbo 80. člena ZDen, po kateri dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki upravičencu pripade šele z odločbo o denacionalizaciji (prvi odstavek), dednopravne pogodbe, sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, pa nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki upravičencu pripade po odločbi o denacionalizaciji, razen če ni v pogodbi izrecno navedeno, da se nanaša tudi na to premoženje. Iz povedanega sledi, da dedna izjava, ki jo je pravna prednica pritožnice podala v zapuščinskem postopku D 210/99, v tem postopku ne more učinkovati, prav tako pa nepremičnine, ki so predmet tega postopka, niso zajete v izročilni pogodbi z dne 21. 5. 1969 (priloga B1). Navedbe, zapisane v drugem členu te pogodbe, ki se glasi "...in nepremično premoženje bodisi da je v tej pogodbi zapisano ali ne", namreč ni mogoče tolmačiti kot "izrecne navedbe" v smislu tretjega odstavka 80. člena ZDen.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 4617/2007
• VSL sklep I Cp 4702/2008
• VSK sklep Cp 512/99