<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 4112/2007

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:II.CP.4112.2007
Evidenčna številka:VSL52470
Datum odločbe:03.10.2007
Področje:nepravdno pravo
Institut:odmera predujma

Jedro

Sodišče je odredilo predujem v določeni višini na podlagi izkušenj s podobnimi primeri, kar je tehtna okoliščina za takšno odločitev. Odrejeni predujem je morda res razmeroma visok, po oceni pritožbenega sodišča pa ne pretiran oziroma ne nerazumno visok, kot to očita predlagateljica. Predvsem pa predlagateljica niti v pritožbi niti v prošnji prvostopenjskemu sodišču ne graja višine predujma konkretno in opredeljeno, na primer v odnosu na druge podobne postopke ali glede na tarifo, ki zavezuje cenilce in izvedence.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom 12.7.2007 ustavilo postopek za sodno določitev meje, ki je tekel na predlog predlagateljice, ker ta v roku kljub pozivu sodišča ni založila predujma za stroške geometra.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v nadaljevanje postopka. Kljub drugačni formalni opredelitvi izpodbojnih razlogov predlagateljica prvostopenjskemu sodišču smiselno očita kršitev določb (nepravdnega) postopka. Navaja namreč, da je predujem 1.043,23 EUR, k plačilu katerega je bila pozvana, pretirano visok, na kar je prvostopenjsko sodišče tudi opozorila s prošnjo, da ga ustrezno zniža in pozove izvedenca, da predvidene dejanske stroške specificira. Prvostopenjsko sodišče pa tega ni storilo in je predlagateljico obvestilo le, da je predujem primeren in da bo v primeru, če bo presegal stroške, presežek predlagateljici vrnilo, da ima sodišče slabe izkušnje, kadar je treba stranke terjati na doplačilo, če predujem za stroške izvedenca ne zadošča ter da bi lahko predlagateljica ob pomanjkanju finančnih sredstev zaprosila za brezplačno pravno pomoč. Predlagateljica meni, da ji je bila s tem ovirana pravica do sodnega varstva, da ni dolžna trpeti neugodnosti zaradi slabih izkušenj sodišča z drugimi strankami, da pa tudi ne želi z brezplačno pravno pomočjo obremenjevati proračuna. Še vedno je pripravljena plačati predujem v primerni višini.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86, s spremembami, od tu ZNP), ki v 36. členu določa domnevo o umiku predloga v primeru, da predlagatelj v ustreznem roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza, brez katerega sodišče ne more odločiti, pri čemer je sodišče dolžno predlagatelja na to tudi opozoriti.

Prvostopenjsko sodišče je ravnalo povsem v skladu z navedenim določilom in je predlagateljici na njeno prošnjo, ki jo omenja v pritožbi, tudi odgovorilo. Res je sicer, da ni ravnalo tako, kot je prosila predlagateljica in ni pozvalo izvedenca k specifikaciji predvidenih stroškov ter predujma ni znižalo, vendar k temu tudi ni zavezano. Sodišče je odredilo predujem v določeni višini na podlagi izkušenj s podobnimi primeri, kar je tehtna okoliščina za takšno odločitev. Odrejeni predujem je morda res razmeroma visok, po oceni pritožbenega sodišča pa ne pretiran oziroma ne nerazumno visok, kot to očita predlagateljica. Predvsem pa predlagateljica niti v pritožbi niti v prošnji prvostopenjskemu sodišču ne graja višine predujma konkretno in opredeljeno, na primer v odnosu na druge podobne postopke ali glede na tarifo, ki zavezuje cenilce in izvedence. Prvostopenjskemu sodišču tako konkretno ne ponudi predujma, ki bi bil po njenem mnenju obrazloženo primeren in ga (niti delno) tudi ne plača. Zato po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče s tem, ko je dosledno ravnalo po citiranih določbah ZNP in uporabilo pri odreditvi predujma tehtne razloge (izkušnje iz drugih istovrstnih primerov), ni kršilo pravice do sodnega varstva predlagateljice. S tem v zvezi jo je tudi povsem korektno opomnilo na možnost brezplačne pravne pomoči.

Na podlagi 2. točk 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, od tu ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.

 


Zveza:

ZNP člen 36, 36.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDcxNg==